Glede na čas košnje, ki so jo opravljali ravno v času delavnice, je bila rdeča nit spoznavanja domačih krajev beseda senožeti. Ta izvira iz besede žeti, saj so jih včasih kosili kar s srpi zaradi strmega pobočja. No kakorkoli, senožeti so v naši občini kar lepo zastopane in vedno lepo okrašene s travniškim cvetjem. Ob tem, da so vse prisotne spomnili, da se senožeti običajno kosijo le enkrat letno in da predstavljajo dragoceno podobo naših krajev, so udeleženci krenili na pot mimo nekdanjega Žagarjevega mlina, ki ni daleč od Vitkarjeve hiše, kamor je kot deklica rada zahajala pisateljica Kristina Brenkova, ko je svoji teti nosila še tople hlebčke kruha. Pot jih je vodila tudi mimo statev, ki datirajo v leto 1776 in kjer je delal zadnji horjulski tkalec Martinov Tone. Pri Ramovš je pohodnike s čajem postregla gospodinja Jožica. Zanimivo, domačija se je po 1. svetovni vojni uspela ohraniti kljub vsem tegobam, na bangerju še vedno najdemo letnico 1779, na portalu pa 1868. Pot so nadaljevali prek Turnške žlebine čez Plešce proti Kangelci na Koreno in nato navzdol proti Pipanu in Blašku. Obšli so tudi izvir Horjulščice in ogledali prvi horjulski mlin pri Pipan in nato še mimo Ziskovega mlina, ki tudi ni več v uporabi. Ta prvi del delavnice 'ali poznaš domači kraj' so zaključili pri četrtem Malnarjevem mlinu.

V kolikor želite več informacij ali če bi se radi pridružili drugemu delu delavnice, vam bodo v društvu upokojencev z veseljem pomagali oziroma vas povabili na poučen sprehod.

Peter Kavčič, Foto: občinski arhiv