Danes so časi drugačni in konji so postali bolj hobi, dejavnost za prosti čas in tisti, ki jih imajo doma, so v resnici veliki ljubitelji teh živali. Zato tudi ni nenavadno, da se na blagoslov pripeljejo z lepo okrašenimi kočijami ali pa na konjih preprosto prijezdijo in vse skupaj spominja na prizore iz klasičnih filmov o divjem zahodu. 

Ob tem dogodku, ki se tradicionalno odvija na parkirišču pred gasilskim domom na Vrzdencu, so obiskovalci, med katerimi je bilo tudi veliko otrok, lahko občudovali različne pasme in velikosti konj, opazili pa smo celo oslička, ki je sem ter tja trmasto nagajal svojemu lastniku, kot se za pravega osla tudi spodobi. Po uvodnem nagovoru, kjer je voditeljica spomnila zbrane na to, kaj so konji nekoč pomenili za horjulsko dolino in kako si ljudje brez pomoči teh živali niso znali predstavljati življenja, je sledil blagoslov. Tudi tokrat je zbrane nagovoril horjulski župnik Janez Smrekar in med blagoslovom obhodil vse živali in njihove lastnike ter jih poškropil z blagoslovljeno vodo. Ta tradicija je v Evropi prvič zabeležena v 10. stoletju, natančneje v rokopisu iz nemškega mesta Triera. Na slovenski tleh pa je za prvi zabeležen blagoslov konj zaslužen Janez Vajkard Valvasor, ki je opisal obred v Nevljah pri Kamniku. 

Nihče natančno ne ve, zakaj je prav sveti Štefan zavetnik konj in živine, izročilo pa pravi, da je ta jeruzalemski diakon in mučenec nekoč z znamenjem križa ukrotil divjega konja.  

Predsednik konjeniškega društva Zelena dolina Zdešar Anton, ki je od malega velik ljubitelj konj, jih ima doma kar pet in ne boste verjeli, še vedno jih uporablja za delo na kmetiji. No, ne tako kot nekoč, a vseeno. 'Vsi so slovenska hladnokrvna pasma, torej konji, namenjeni delu. Dvakrat na leto jih vprežemo in z njimi osujemo in izkopljemo krompir. To se mi zdi lepa tradicija pa še praktično je, saj narediš manj škode kot s traktorjem. V resnici pa je to bolj rekreacija za konje. Svojo strast in ljubezen do konjev pa prenašam tudi na vnuke. Konji so sicer kar nekakšna maskota naše kmetije. Sicer pa kot predsednik društva skušam čim bolj poskrbeti, da smo aktivni pri ohranjanju te dediščine in pri ozaveščanju pomena konjev v našem okolju. V društvu nas je aktivnih 35 članov, ki se na tem področju tudi izobražujemo in hodimo na strokovne ekskurzije. Nazadnje smo se odpravili na Tirolsko na obisk kobilarne v Ebbs, kjer vzrejajo Haflingerje. Lahko se tudi pohvalim, da smo ob zadnjem štetju našteli 45 konj, za katere skrbijo naši člani.'

Bitncev Tone je na koncu kratkega pogovora še zagotovil, da bodo še naprej skrbeli za tradicijo, saj se ta ne sme nehati. Vsem, ki želite izvedeti več ali pobližje spoznati konje, pa pravi, da se lahko vedno obrnete nanj ali na katerega od članov Konjeniškega društva Zelena dolina.

Besedilo in foto: Peter Kavčič