Častni govornik, župan občine Horjul Janko Prebil, je najprej pozdravil vse navzoče: 'Spoštovane občanke in občani, svetnice in svetniki, člani nadzornega odbora občine Horjul, predsedniki prostovoljnih gasilskih društev, vsi predsedniki ostalih društev in klubov, predsedniki vaških odborov in predsedniki vodovodnih odborov, praporščaki naših uspešnih društev. Lepo pozdravljam današnje dobitnike občinskih priznanj, lep pozdrav tudi vsem prisotnim dobitnikom priznanj v 20 letih samostojne občine. Lepo pozdravljam naše goste kolege župane, župnika Janeza Smrekarja, ravnatelja osnovne šole Primoža Garafola. Pozdravljam tudi direktorice in direktorje naših uspešnih podjetij Metrel merilna tehnika, Metrel mehanika, Huliot, Dom starejših občanov in naše zelo uspešne ter številne samostojne podjetnike. V veliko čast in zadovoljstvo si štejem, da Vas nagovorim na današnji slovesni prireditvi ob dvajseti obletnici samostojnosti občine Horjul.'
Župan se je nato v svojem govoru dotaknil zadnih 20 let zgodovine v katerih se lahko pohvalimo z dejstvom, da se je občina Horjul v vseh dvajsetih letih uspešno razvijala na vseh področjih in tako vsako leto kaže lepšo podobo, kar nas upravičeno navdaja s ponosom. Ob tem ni pozabil, da občina ni samo župan s sodelavci ampak vsi občani, ki imajo zasluge, da smo tako napredovali. Zahvalil se je vsem, ki s svojim delom in sodelovanjem pomagajo pri postaviti in uresničiti zastavljenih ciljev. Izpostavil je še, kako so prav naša majhnost, samostojnost in enotnost naše prednosti, zaradi katerih smo uspešno delovali skozi vseh dvajset let. Na koncu je izrazil še svoje trdno prepričanje, da smo v Horjulu s pridobitvijo svoje občine pred dvajsetimi leti upravičili njen obstoj in pripomogli k zadovoljstvu občanov ter boljšemu življenjskemu standardu: 'Današnji in včerajšnji dan je prazničen za vse na, ponosni moramo biti na vse dosežke, ki smo jih dosegli. Čakajo nas novi izzivi na raznih področjih, verjamem da smo ob vsem doseženem tudi v prihodnje sposobni poskrbeti za skupno dobro,' so bile besede s katerimi je zaključil svoj slavnostni govor.
Po nastopu folklorne skupine Klas, ki prav letos praznuje častitljivih 40 let je sledila slovesna podelitev priznanj posameznikom, ki so si s svojim delom za skupno dobro in nesebičnostjo ter pripravljenostjo, da vsak na svoj način pripomorejo veliko za skupnost zaslužili posebna priznanja oziroma plakete.
Priznanja občien Horjul so prejeli:
Andrej Kozjek se za njegov prispevek k razvoju gasilstva v Občini Horjul podeljuje priznanje Občine Horjul, saj je od svoje zgodnje mladosti vključen v gasilstvo. Prevzet od zavedanja, kako pomembno je pomagati sočloveku v raznovrstnih nesrečah, je zgodaj začel prevzemati najodgovornejše naloge v okviru domačega društva. Njegov glas je bil pomemben v organih društva in zveze, saj je od ustanovitve Gasilske zveze Horjul v poveljstvu, v zadnjem obdobju mu je bila zaupana funkcija podpoveljnika in predsednika komisije za pregled društev. Svoje znanje je ves čas nadgrajeval, še posebej se ceni njegovo poznavanje gasilske tehnike. S tem navdušuje številne mlade, nesebično pa svoje znanje predaja tudi drugim društvom v naši gasilski zvezi.
Priznanje občine Horjul je prejel tudi Janez Slabe, ki je v gasilske vrste stopil kot mladenič, ki je hitro spoznal, da je mladostno zagnanost smiselno nadgraditi z modrostjo starejših. Kljub hitremu napredovanju znotraj društva je ostal skromen v besedah, a vendar velik v dejanjih. Njegov povezovalni duh med vsemi generacijami je botroval k temu, da so mu bile kmalu zaupane najodgovornejše funkcije. Leta 2003 je bil izvoljen na mesto poveljnika Gasilske zveze Horjul in ji poveljeval vse do letošnjega leta. Kot poveljnika so ga odlikovale vse kvalitete, ki jih mora imeti vodja. Znal je prisluhniti, bil je umirjen v reševanju zapletenih situacij, zaupal je svojim ožjim sodelavcem, s čimer vodja izkaže največjo mero spoštovanja. Naklonjenost širše skupnosti si je pridobil tudi z nesebično pomočjo vsakomur, ki je potreboval pomoč.
Klemen Černigoj, ki je bil prav tako med prejemniki priznanja občien Horjul se je kot mlad fant pridružil Folklorni skupini Klas Prosvetnega društva Horjul. Zagnanost in vestno delo sta botrovala temu, da je prevzel mentorstvo folklorne skupine. Kulturno dogajanje v občini je ves čas skušal popestriti z različnimi prireditvami in dogodki, s čimer je dejavnost ter prepoznavnost društva dvignil na visoko in zavidljivo raven. Zaupana mu je bila funkcija predsednika društva, ki mu znova predseduje. Njegovo delo presega izražanje umetnostnega talenta, dejavno je namreč vključen v skrb za ohranjanje, vzdrževanje in obnovo prostorov prosvetnega doma, objekta, ki je za številne člane društva njihov drugi dom. Čeprav je njegovo veselje folklorni ples, z enako mero podpira in spodbuja ostale skupine društva. Obiskovalci prireditev, na katerih nastopajo člani domačega društva, so prevzeti nad kakovostjo umetniškega ustvarjanja, ki je kljub prostovoljnemu udejstvovanju povsem primerljiva s predstavami poklicnih umetnikov. Njegova prisotnost in način dela pozitivno vplivata na uspehe posameznih skupin, ki jih dosegajo tudi izven naših meja.
Prejemnik priznanja občine Horjul Robert Kranjec je že več desetletij predan gasilski dejavnosti. V društvu in gasilski zvezi je opravljal številne funkcije, v letošnjem letu pa je prevzel pomembno nalogo, operativno vodenje Gasilske zveze Horjul. Njegovo delo so prepoznali tako v Gasilski zvezi kot v domačem društvu, saj je prejemnik številnih priznanj in odlikovanj. Njegova delovna narava se kaže v številnih delih, ki jih je opravil za lokalno skupnost. Že leta aktivno sodeluje v vaškem in vodovodnem odboru, drugi mandat pa je občinski svetnik. Njegove razprave o aktualni občinski tematiki so dragocene pri pripravi in izvedbi projektov tako na ravni vaškega odbora kot tudi na ravni občine. Odgovornost, doslednost in humanost so vrline, po katerih ga poznamo in cenimo.
Podelili so tudi tri plakete občine Horjul za izjemne dosežke.
Prejemnica Zdenka Troha deluje v Mažoretni in twirling skupini Prosvetnega društva Horjul že od samega začetka. Nepogrešljiva je bila v prvih korakih delovanja skupine, ki deluje že skoraj dve desetletji. Njeno delovanje ni obstalo zgolj na ravni občine, temveč je bila kot delegatka društva ena od ustanovnih članic Mažoretne in twirling zveze Slovenije. Delovala je v upravnem odboru, na sodniških in drugih seminarjih, že več mandatov pa je glavna tajnica zveze. Odlično je prenašala izkušnje z občinske ravni na državno raven in obratno. Tudi po njeni zaslugi je skupina skupaj s svojimi trenerkami dosegala številne izjemne rezultate, tako na državni kot na mednarodni ravni. Njeno treniranje skupine ne obsega zgolj vadbe, dekleta namreč ob druženju pridobivajo tudi druge veščine in osebnostno rastejo. Številne prostovoljne ure, ki jih je vložila, so obrodile veliko sadov, ki puščajo sled na mažoretni in twirling dejavnosti tako v Horjulu kot tudi širše.
Na odru se ji je od prevzemu plakete občine Horjul pridružil tudi župnik Janez Smrekar, ki je duhovno pastirsko službo v Župniji Horjul začel pred skoraj tremi desetletji. Ob zavedanju, da smo ljudje tudi duhovna bitja, brez pomisleka pristopi k vsakomur, ki se nanj obrne za nasvet. Z mladimi je stkal vez na letnih oratorijih, kjer je odprl vrata vsem otrokom. Sčasoma se je izkazalo, da ni samo odličen dušni pastir, ampak da je tudi dober upravljalec župnijskih objektov in eden tistih, ki pri varovanju kulturne dediščine ter pri načrtovanih obnovitvah zna prisluhniti stroki s tega področja. V sodelovanju z občani se loteva najpomembnejših obnovitev tako župnijske cerkve kot tudi podružnic. V zadnjem letu je še posebej pomemben njegov prispevek in razumevanje za obnovo Prosvetnega doma Horjul, ki je osrednji kulturni prostor naše občine. Ob izdatnem finančnem vložku župnije in s sodelovanjem z Občino Horjul ter z razumevanjem prosvetnega društva bodo domači ustvarjalci in obiskovalci kulturnih prireditev dobili boljše pogoje. Njegovo delovanje je eno od tistih, ki v našem okolju ustvarjajo pristno sožitje med vernimi in nevernimi.
Plaketo občine Horjul je za svoje dolgoletno prizadevanje prejel tudi Anton Pucihar, glasbenik in učitelj, ki dojema svoje pedagoško delo in aktivno glasbeno udejstvovanje kot svoje življenjsko poslanstvo. Kot pobudnik glasbenega izobraževanja v občini je dosegel, da je glasbeni pouk postal stalnica. Postal je vezni člen med Občino Horjul, Osnovno šolo Horjul in Glasbeno šolo Vrhnika. S svojim zgledom je pomembno zaznamoval številne mlade ustvarjalce, ob sodelovanju s člani svoje širše družine in sodelavci. Ob njem mladi glasbeniki dobijo trdne temelje glasbenega pouka, kar je odlično izhodišče za razvoj talenta posameznika. Anton Pucihar je skozi celotno delovanje znal prepoznati interese mladih in prav na njegovo pobudo je Glasbena šola Vrhnika uvedla tudi pouk diatonične harmonike. Za ta popularen ljudski inštrument vztrajno piše priredbe ter s tem navdušuje mladino za glasbeno udejstvovanje in skrbi za razvoj glasbene kulture ter izobraževanja. Anton Pucihar je glasbenik v pravem pomenu besede, saj je znal najti tudi čas za petje pri Ljubljanskem oktetu, s katerim je nastopal na številnih turnejah doma in po svetu.
Ob koncu uradnega dela je iz rok župana Janka Prebila najvišje priznanje prejel častni občan Justin Stanovnik, za njegov velik prispevek za dokumentiranje zgodovine. V svojem govoru se je zahvalil za to častno priznanje in podal svoj pogled na slovensko zgodovino.
Justin Stanovnik je klasični filolog, urednik in publicist, ki je s svojimi razmišljanji in številnimi objavljenimi eseji odločilno prispeval k objektivnejšemu pogledu na čas revolucije ter državljanske vojne.
Vojna in povojno obdobje, ki je močno zaznamovalo državo in Horjulsko dolino, je zaznamovalo tudi njega. Kot navdušen demokrat in domoljub se je odločil braniti svoj dom in vrednote evropske civilizacije, zato je po vojni preživel grozo koncentracijskega taborišča na Teharjah, kjer je zaradi mladoletnosti in spleta srečnih okoliščin ušel gotovi smrti. Njegovi nazori se niso skladali s totalitarnim enoumjem, zato je bil tik pred opravljanjem mature še enkrat zaprt. Tudi kasneje ni mogel delovati kot profesor grščine in latinščine, saj se je komunistični režim bal pravih intelektualcev in je klasične jezike izgnal iz šolskega sistema. Tako je bil prisiljen kruh služiti kot srednješolski profesor nemščine in angleščine.
Svojo modrost in učenost, ki se ji je posvečal celo življenje, je toliko bolj izkazal po osamosvojitvi Slovenije. Tako ga slovenska javnost pozna kot pronicljivega misleca in intelektualca tudi zaradi njegovih aktualnih kulturno-političnih komentarjev o stanju v slovenski družbi, pa tudi širše v svetu. Bil je eden od ustanovnih članov društva Nova slovenska zaveza ter ustanovitelj in dolgoletni urednik revije Zaveza, ki je po njegovi zaslugi edinstvena publikacija za duhovna, kulturna in politična vprašanja sedanjosti in preteklosti – s posebnim ozirom na krizo slovenstva po boljševiški revoluciji in državljanski vojni.
Prof. Justin Stanovnik se ves čas jasno zavzema za popravo krivic, ki so bile storjene našim rojakom in sorodnikom med in po 2. svetovni vojni zaradi nasprotovanja komunističnemu nasilju. Vseskozi si prizadeva za povrnitev dobrega imena in dostojen pokop vseh izvensodno pomorjenih. Profesor Justin Stanovnik je s svojim delom dal neizbrisen pečat slovenskemu ter osrednje evropskemu prostoru v tranzicijskemu obdobju in kljub njegovim častitljivim 90-im letom si še vedno prizadeva za zgodovinsko resnico ter za zdravo demokracijo na trdnih temeljih, ki omogoča boljšo prihodnost.
Besedilo in foto: Peter Kavčič