Dogodek, je pritegnil lepo število občanov, ki so se seznanili z ugotovitvami raziskave ter njenimi ključnimi rezultati. Raziskava se je osredotočila na različne vidike mobilnosti v občini, vključno s prometnimi tokovi na glavnih prometnicah, potovalnimi načini, ki jih prebivalci uporabljajo za vsakodnevne poti, ter vplivom mobilnosti na otroke in njihove poti v šolo. 
Kakšne so torej prometne navade občanov Horjula? Raziskava je zajela več ključnih področij, ki so pomembna za načrtovanje prihodnjega razvoja prometa v občini. Med drugim so bili predstavljeni deleži in obseg prometnih načinov na glavnih prometnicah. Analiza je pokazala, kako se občani najpogosteje premikajo po glavnih prometnicah v občini, s poudarkom na uporabi osebnih avtomobilov, javnega prevoza, kolesarjenja in hoje. 
Posebna pozornost je bila namenjena prometnim navadam šolarjev in kako občani potujete na delo ter kakšno je vaše mnenje o obstoječem stanju prometa v občini, vključno s predlogi za izboljšave. 
Ta raziskava je po mnenju župana občine Horjul Janka Prebila zelo pomembna za samo varnost udeleženecv v prometu. ''Na podlagi raziskave smo pridobili uporabne informacije za to, da bomo še izboljšali prometno varnost za vse, tako uporabnike avtomobilov, koles ali ostalih vozil kot tudi za pešce. Ugotovili smo, da so ponekod pločniki previsoki in bomo to uredili, da bodo lahko starejši občani in mamice z otroki v vozičkih lažje uporabljali te površine. Predvsem pa je pomembno, da vemo, kakšno je naše trenutno stanje in kje se lahko izboljšamo.'' 
Ugotovitve so naslednje: Stanje prometne infrastrukture je zadovoljivo, saj so zadnja leta potekale obnove cest, izgradnja kolesarske steze in pločnikov. Najslabše je ocenjena prometna situacija čez Lesno Brdo, kjer je velika obremenitev. Kot izziv pa ste v anketi izpostavili reševanje povezljivosti pešpoti in kolesarskih stez ter širjenja cest na nevarnih odsekih zaradi prostorske stiske kot posledice razgibanega terena. Varnost je nezadovoljiva predvsem za pešce. Javni prevoz je slabše dostopen predvsem za starejše. Glede dostopnosti (gibalno oviranih, mamic z vozički …) so si mnenja nasprotujoča, nekateri ocenjujejo, da je v občini povsem dobro poskrbljeno za dostopnost, drugi, da je na nekaterih javnih mestih dostop onemogočen. Spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti je pomemben cilj strategije, ki se ga po mnenju intervjuvanih lahko dosega s sodelovanjem in ozaveščanjem občanov. Zakaj je bila raziskava pomembna? Pridobljeni podatki bodo služili kot osnova za pripravo Občinske celostne prometne strategije (OCPS). Ta strategija bo opredelila konkretne ukrepe za izboljšanje prometne varnosti, spodbujanje trajnostne mobilnosti ter izboljšanje kakovosti življenja v občini Horjul.

Besedilo in foto: Peter Kavčič