Slovenija je ena redkih držav v Evropi, kjer kulturna dediščina uživa ustavnopravno varstvo, zato je njeno ohranjanje urejeno že v splošnih določbah Ustave republike Slovenije. Tam je določena dolžnost države, da na svojem ozemlju skrbi za ohranjanje kulturne dediščine, kar zavezuje tudi lokalne skupnosti k varstvu kulturnih spomenikov. V Strategiji kulturne dediščine 2020–2023, ki jo je pripravilo Ministrstvo za kulturo, je med drugim zapisano: »Ker je ohranjanje dediščine v javnem interesu, njeno lastništvo ne more biti razlog, da lastniki v celoti prevzemajo finančna bremena ohranjanja. Zato je nujno razviti učinkovit in bolj demokratičen pravni in finančni okvir varstva in ohranjanja dediščine«. S pomočjo javnih razpisov Slovenija pomaga obnoviti kulturno dediščino v mnogih občinah. Vse občine, ki že izvajajo omenjene razpise, se zavedajo izjemnega pomena in širokega potenciala obnovljene kulturne dediščine. Zato je del javnih sredstev namenjen tudi temu segmentu.

Urša Remškar z Občine Horjul pojasnjuje: 'Na podlagi Pravilnika bo občina letno pripravila in objavila javni razpis, s katerim bo spodbujala obnovo nepremične kulturne dediščine in razdelila sredstva prijaviteljem za investicije v kulturno dediščino v Občini Horjul. Sredstva javnega razpisa bodo namenjena ohranjanju, vzdrževanju in urejenosti nepremične kulturne dediščine, med katero sodijo kulturni spomeniki državnega in lokalnega pomena ter kulturni spomeniki vpisani v register, ki so razglašeni z odloki o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Horjul. Do sredstev bodo lahko upravičeni dejanski oziroma zemljiškoknjižni lastniki, posestniki ali upravljavci kulturne dediščine, ki bodo izpolnjevali pogoje za sodelovanje na javnem razpisu.'

Ministrstvo za kulturo vodi Register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki je uradna zbirka podatkov o nepremični kulturni dediščini na območju Republike Slovenije in vanj vpisuje vso nepremično kulturno dediščino ne glede na vrsto, tip, obseg, lastništvo ali varstveni status enote. Morda niste vedeli, toda pobudo za vpis v register lahko vloži vsaka pravna ali fizična oseba pri ministrstvu, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa strokovno presodi o predlogu in pripravi predlog za vpis v register ali pa izdela negativno mnenje glede vpisa. Na osnovi predloga za vpis minister, pristojen za področje kulturne dediščine, odloči o vpisu v register. Enako velja za vpis spremembe ali izbris iz registra.

Na območju občine Horjul je v ta register trenutno vpisanih 71 enot, od tega je z odlokom Občine Horjul kot spomenik lokalnega pomena razglašena cerkev sv. Mohorja in Fortunata na Koreni nad Horjulom.

Za spomenike KD lokalnega pomena so razglašeni:

1.   Cerkev sv. Urha, Podolnica – Zaklanec (Uradni list RS, št. 10/92-523)

2.   Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Koreno nad Horjulom (Uradni list RS, št. 2/2005-32)

3.   Cerkev sv. Kancijana, Vrzdenec (Uradni list RS, št. 12/93-571)

 Besedilo in foto: Peter Kavčič