Poslovilna vežica na Vrzdencu pod cerkvijo svetega Kancijana sedaj že kaže svojo končno zunanjo podobo z urejeno okolico in zaščitno ograjo. Župan računa, da bodo do konca avgusta dobili uporabno dovoljenje in bo sredi septembra ali najkasneje konec septembra sledila slavnostna otvoritev objekta, ki so si ga vaščani Vrzdenca želeli dolga leta. Sredi avgusta je župan podpisal tudi pogodbo z izvajalcem, ki bo podrl staro čistilno napravo v Podolnici in zgradil novo, ki bo služila svojemu namenu. Po manjšem zapletu pri iskanju izvajalca gradbenih del za obnovo ceste proti Lapariji, ko se je eden od ponudnikov pritožil na odločitev glede izbora, je sledila ponovitev razpisa, ki pa je bil uspešen in gradnja ceste se bo začela že v začetku septembra.
Zadeve se premikajo naprej tudi v Žažarju glede gradnje kanalizacije, saj je občina pridobila gradbeno dovoljenje v začetku avgusta. Sedaj se urejajo še detajli glede projekta, predvidoma do konca septembra se bo vsa dokumentacija uredila, nakar bo sledil zbor vaščanov, kjer bodo Žažarčani lahko podali svoje želje, pripombe in mnenja. Potem pa sledi razpis in, če ne bo zapletov, začetek gradnje še v letošnjem letu. S tem bo Žažar dobil urejeno infrastrukturo, nov vodovod, hidrante, javno razsvetljavo, urejeno kanalizacijo in meteorno vodo. V zaključnih fazah tik pred začetkom gradnje, je tudi prizidek pri vrtcu v Horjulu. Na občini pričakujejo, da se bo v roku enega ali dveh mesecev začelo graditi.
Nekoliko se zapleta le pri sanaciji vodotoka, saj so lastniki zemljišč posamezniki. Težava je nastala, ko so pri pripravi projekta, ki je del protipoplavnega načrta in kot tak nujen za izvedbo prostorskega načrta ugotovili, da so nekateri občani gradili nezakonite objekte na tem območju. Na občini si sicer želijo, da se te črne gradnje in nedovoljeni posegi uredijo brez zapletov in finančnih sankcij za lastnike. Ob tem župan Janko Prebil še dodaja, da bodo pozvali na sestanek, na katerem bodo vsem občanom, ki so s pozidavami ali posegi, ki so preblizu vodotoka, povzročili zaplet pri tem projektu, za katerega je država namenila milijon evrov, skušali predstaviti, kaj to pomeni za celotni Horjul. In da se najde rešitev, ki bo ustrezala vsem. Vse to na občini delajo zato, ker se želijo izogniti zapletom in sankcijam pristojnih inšpektorskih služb in prihraniti stroške občanom, ki so v bližnji ali malce boj oddaljeni preteklosti sicer neodgovorno gradili tam, kjer to ni bilo dovoljeno.
Besedilo in foto: Peter Kavčič

