Po dveh letih premora zaradi epidemije je PGD Horjul za svoje najmlajše člane spet organiziral kampiranje. Za nami sta dva dneva pestrega dogajanja: od skupinskega tekmovanja v različnih veščinah, turnirja v igri med dvema ognjema, pohoda pa do teoretičnega preverjanja gasilskega znanja, kurjenja tabornega ognja in presenečenja – obiska enote reševalnih psov športno-kinološkega društva Krim. 

Zavrh pri Pokojišču je manjši kraj nad Borovnico, uradno znan kot območje rjavega medveda. Malo stran od vasi stojita gasilski dom in brunarica lokalnega društva Medved, stavbi pa obdaja lep travnik, na katerem smo horjulski gasilci v začetku septembra organizirali kampiranje za osnovnošolsko mladino in tudi tiste, ki že obiskujejo srednjo šolo. Prišli smo v petek popoldne in najprej postavili šotor ter nanosili dračje za ogenj. Medtem je ekipa deklet narisala in pobarvala veliko zastavo, ki na gasilskem kampiranju ne sme manjkati, najmlajši pa so si krajšali čas z igrami z žogo.

Po večerji in igrah ob ognju je sledila prva noč v velikem vojaškem šotoru. Kljub dobri opremljenosti s spalnimi vrečami, odejami in dolgimi rokavi, so za začetek septembra nenavadno nizke temperature marsikomu od nas skrajšale noč. Verjetno se tudi zato zjutraj takoj po zajtrku nihče ni pritoževal nad jutranjo telovadbo. Počepi, sklece, malo teka in nočni hlad je bil pozabljen. Mentorice pa so v tem času preverile, če so vsi lepo pospravili ležišča. Tudi to je namreč štelo za točke za tekmovanje, ki je sledilo. Sobota je minila v znamenju zabavnih iger: pet ekip se je pomerilo v skakanju z vrečami, vožnji samokolnice, podiranju kozarčkov s storži, teku čez ovire ... Dopoldne smo igre prekinili, saj nas je obiskala ekipa vodnikov reševalnih psov, o čemer malo več pišemo v sosednjem članku. Popoldne smo se odpravili še na pohod do bližnje kmetije Košir. Že malo utrujeni smo zvečer pekli taborniški kruh, slano pecivo, ki ga naviješ na palico in spečeš nad žerjavico.

V nedeljo je po turnirju v igri med dvema ognjema sledila še podelitev z zmagoslavjem bele ekipe. Uspeh vikenda pa se ni meril v točkah: prav vsi smo namreč tisti konec tedna dobro jedli in pili, marsikaj doživeli ter se veliko nasmejali.

Za konec dolgujemo še poročilo o stikih z medvedom: v resnici smo videli le enega, lesenega v kotu brunarice društva Medved. Pravi namreč dobro slišijo in so se verjetno pred kriki veselja raje umaknili v bolj mirne predele pokojiške planote.

Mentorji in spremljevalci kampiranja PGD Horjul