Letošnje priprave so vrhunec dosegle v soboto, 28. marca, ko so vaščani ves dan namenili izdelavi butare. Delo je potekalo v sproščenem in družabnem vzdušju, kjer se prepletata trud in veselje, hkrati pa se iz roda v rod prenašajo znanje, izkušnje in pomen ohranjanja običajev. Za izdelavo so tudi letos uporabili skrbno izbrane naravne materiale: vresje, bršljan in leskove šibe iz domačega okolja, oljčne vejice s Primorske ter brinje s Krasa. Po izročilu mora vsaka butara vsebovati sedem različnih sestavin, kar daje izdelku poseben simbolni pomen. 
Novost letošnjega leta je bila dodatna, nekoliko manjša butara, ki so jo k blagoslovu ponesli otroci. S tem so organizatorji še posebej poudarili pomen vključevanja najmlajših in ohranjanja tradicije za prihodnje rodove. 
Na cvetno nedeljo, 29. marca, so butare odnesli k blagoslovu v Horjul. Velikanko je nosila skupina moških, pri čemer so jim pomagali tudi mlajši fantje. Pot, dolga približno tri kilometre v eno smer, predstavlja kar precejšen izziv, saj je butara izjemno dolga in težka, a jo ob dobri volji in skupinskem duhu uspešno premagajo. 
Po blagoslovu se pot nadaljuje v nekoliko bolj sproščenem ritmu, saj se vaščani na poti nazaj ustavijo pri podpornikih in dobrotnikih. Ena izmed večjih butar (otroška butara) stoji pri  cerkvi Sv. Urha, medtem ko velikanka skoraj mesec dni stoji na tradicionalnem mestu pri križu v Podolnici. Manjše butarice krajani odnesejo tudi na grobove pokojnih, s čimer ohranjajo spoštljiv spomin nanje. 
Za ohranjanje te pomembne dediščine skrbi PGD Podolnica, ki s takšnimi dogodki spodbuja povezovanje skupnosti. Dogodek je bil tudi letos sofinanciran s strani Občine Horjul, kar dodatno potrjuje pomen ohranjanja lokalnih običajev. V času hitrega življenjskega tempa prav tovrstne pobude znova dokazujejo, kako dragoceni so skupni trenutki in ohranjanje tradicije.

Irena Pfundner

Foto: Bojan Kočevar