V uvodnem delu so za prijetno vzdušje poskrbeli mladi glasbeniki, nato pa je sledil nagovor avtorja del, sicer profesorja v pokoju, ki je povabil k ogledu letošnje razstave. Vršilka dolžnosti ravnateljice v osnovni šoli Horjul Mirica Založnik Simončič je povedala, da so vrata šole njihovemu nekdanjemu sodelavcu vedno odprta in z veseljem pomagajo pri organizaciji te tradicionalne razstave. Veseli jo tudi dejstvo, da si njegova dela pridejo ogledat tudi nekateri nekdanji učenci, ki jim je umetnost blizu ali pa jih je Lipnik s svojim delom že v osnovni šoli navdušil za likovno in umetniško izražanje. Vsako leto je na ogled nekaj novih in starih del, kar vsekakor pripomore h kulturnemu ozaveščanju in izobraževanju mladih, ki obiskujejo to šolo. Omenila je tudi, da je Branko Lipnik izdajal horjulski koledar z domačimi motivi.
Čeprav je že deset let v pokoju pa njegova strast do umetnosti ne pojenja. Vsa dela za tokratno razstavo je ustvaril letos in, kot pravi sam, so to dela trenutnega navdiha. Z deli predstavlja Sopotnike, ljudi, s katerimi se je na nek način srečal v življenju: "Zame je to delo stvar navdiha. Lahko tri mesece ne naredim nič, nato pa v nekaj tednih dobesedno eksplodiram. V glavi mi namreč nastajajo risbe, ideje, le na papir jih je potem še treba spraviti ob pravem trenutku. Včasih gre v koš za smeti mnogo skic, preden sem z rezultatom zares zadovoljen. Tokrat sem se odločil za dela, pri katerih skušam združiti klasično realistično ustvarjanje z novim pogledom. To niso neke inštalacije, ampak enostavno poiščem predmet in ga nato umestim v celoto. Lahko je to slika prijatelja, učenca ali pa predmet. Včasih v enem tednu naredim tri slike, včasih pa v nekaj mesecih nič. Slika nastaja v glavi, potem gre pa hitro ali pa počasi. Na primer, v Izoli sem našel na obali staro ribiško mrežo in dobil idejo, našel primerno sliko ribiča in vse to sestavil skupaj. Spet drug primer prikazuje ravno obratni postopek. Našel sem fotografijo prijatelja, ki popravlja motorje, in sem šel do njega, dal mi je zobnik, ki sem ga umestil v končno umetniško delo."
Poklepetali smo tudi z enim od obiskovalcev. Domačin Slavko Delalut, ki redno obiskuje Lipnikove razstave, je z naslednjimi besedami lepo opisal, kako doživlja razstavljena dela: "Zanimiv je njegov pristop. Vedno so njegove razstave nekaj novega. Tokrat imamo kombinacijo starih obrti in ljudi, ki so se nekoč ukvarjali s to dejavnostjo ali pa to počnejo še danes. To je v likovni umetnosti zelo zanimiv pristop. Skupaj s portreti nekaterih svetovnih in slovenskih kulturnikov in prijateljev lahko rečem, da je vsaka razstava presenečenje za obiskovalce." Sporočilo razstave je bilo letos zanimivo, drugačno in poziv k izražanju na samosvoj način. Kaj nam bo umetnik pripravil čez eno leto, bo pa stvar navdiha, kot je že sam slikovito povedal. Pustimo se presenetiti.
Besedilo in foto: Peter Kavčič

