Prvi del članka lahko preberete na borovniških straneh. 
Verjetno vas zanima, kako je potekalo naše gostovanje v Nemčiji in od kod je prišlo povabilo… V majhni vasici Eberstedt vsako leto organizirajo festival slovenske kulture, kjer nastopijo slovenski kulturni ustvarjalci. Letos so poleg narodno-zabavnega ansambla Avsenik ter skupine pevk povabili še horjulsko Folklorno skupino Klas, da bi jim zaplesali splete različnih pokrajin naše Slovenije. Tako smo zaplesali splete Bele krajine, Trsta, Horjula, Koroške, Trente in Prekmurja. Navdušeni nad spretnostjo naših korakov, folklornim nasmeškom in ubranim petjem, so nas obiskovalci nadgradili s pozornim spremljanjem in mnogimi aplavzi. 
S tamkajšnjimi prebivalci in obiskovalci smo se dobro razumeli in zvečer ustvarili tudi prijetno vzdušje na zabavi. Vikend v Eberstedtu se je hitro iztekel, ne pa s tem tudi obisk Nemčije. Sledil je namreč še obisk Berlina z ogledom glavnih znamenitosti in predstavitvijo našega znanja z uličnim nastopom tudi Berlinčanom. Za vzdušje sta poskrbeli Tajda in Karmen, »mimoidoči turistki«. Tajda je veselo ploskala in z nekaj evri v kovček harmonike Berlinčanom nakazala, kako se to dela, Karmen pa je fotografirala in snemala z vseh strani, da je nastop izpadel kar se da na visokem nivoju. Napočil je čas za slovo in odhod iz Nemčije, iz katere smo odnesli veliko prijetnih spominov. 
Poskus združitve dveh skupin se je tako odlično obnesel. Med nami so se hitro stkala prijateljstva, zato smo iskali način, da bi jih z nadaljevanjem še poglobili. Ker smo dokazali, kako samo sodelovanje in povezovanje rojeva obilne sadove in prijateljstvo. In ker se železo kuje takrat, ko je vroče, smo se kar hitro družno odločili, da vse dogajanje v Nemčiji predstavimo tudi domači publiki. Priredili smo dva koncerta, seveda tako v Horjulu kot v Borovnici, večer pa naslovili kar z naslovom »Žlahtni časi«. Vsi nastopajoči smo namreč zelo hvaležni, da nam je koncerta uspelo izvesti, saj v luči današnjih časov to ni tako samoumevno, kot je bilo nekoč. Pa vendar, časi so enkrat lepši, drugič malo manj, vedno pa je od nas odvisno, ali bomo v njih uživali in si jih naredili najbolj žlahtne kot si jih lahko. Človeški spomin je na srečo tako narejen, da si bolj zapomni lepe stvari kot slabe. Upava, da si boste zapomnili in vam bo v navdih tudi za lepa zgodba o sodelovanju. In če ste si zaželeli njeno nadaljevanje, tretji del, imava veselo novico za vas. Sodelovanje se nadaljuje in o tem boste gotovo še brali …

Eva Žakelj in Rok Mihevc