Konec minulega leta ni bil najbolj primeren čas za druženja zaradi ukrepov, povezanih z varovanjem zdravja, zato tudi tradicionalni pohod na štefanovo nedeljo ni potekal v takšni zasedbi, kot je bilo to običajno. No, kljub temu se je peščica zbranih na primeren način poklonila materi našega največjega pisatelja.
V jutranjih urah se je nekaj domačinov,
torej Vrzdenčanov, zbralo pri spomeniku, posvečenem Neži Pivk, ki stoji poleg
poslovilne vežice na robu vasi. Po kratkem nagovoru Damjana Debevca, ki s svojimi čisto pravimi 'Cankarjevimi' brki v
trenutku opozori na zanimivo pojavo našega velikega pisatelja, se je zbrana
druščina podala na 14 kilometrov dolgo pot. Ko smo pred odhodom ob čaju in
pecivu, ki so ga pripravili domačini, poklepetali o njegovem poslanstvu, je priznal,
da ga navdihuje ponos Vrzdenčanov na njihovo sokrajanko. 'Cankarjeva mati je
nepogrešljiva in ta pohod lepo zajame to, kar sicer bolj redko pokažemo na
Vrhniki obiskovalcem, kjer sicer opravljam vodene oglede Cankarjeve hiše. Čutim
pripadnost in hvaležnosti domačinov, ki mi pravijo, kako je na takem dogodku
Cankarjeva beseda neprecenljiva. Tudi tu najdem vir energije in veselja do
tega, kar počnem,' še dodaja Debevc. Na vprašanje, kaj ga udeleženci
njegovih vodenih ogledov največkrat vprašajo, pa je kot iz topa ustrelil, da je
to vprašanje, ali so njegovi brki pravi, drugo pa če je imel Cankar veliko
deklet. No, vsak vpraša, kar ga zanima, predvsem pa je odvisno, zakaj je prišel
na ogled. Zaradi znanja ali ker so ga prignali. Seveda lahko iz del in življenjske
zgodbe vsak posameznik črpa ogromno. Bolj kot se poglobimo v Cankarjevo besedo,
bolj in več osupljivih dejstev in sporočil najdemo. In ta sporočila so še kako aktualna
tudi v današnjem času. Tudi zaradi tega je na tej poti, ki vodi skozi Vrzdenec,
Žažar in Raspotje ter vse do Vrhnike, to lahko dober trenutek kontemplacije in
razmišljanje o tem, kar nam ta naš veliki človek sporoča tudi danes.
Se bomo življenja
bali ali pogumno hodili po poti, ki je pred nami? Med hojo po gozdnih poteh, kjer so že stopali
naši predniki, lahko vsaj za trenutek podoživimo izkušnjo Cankarjeve matere. V
tistih časih je v Žažarju ni pričakalo doma spečeno pecivo, kot je to sedaj, ko
pohodnike z nasmehom in glasbo pričakajo na domačiji pri 'Činžarju', da je
potem pot proti Vrhniki malo lažja.
Besedilo in foto:
Peter Kavčič
