Razstavo so popestrili mladi
glasbeniki in plesalci folklorne skupine Klas in Šumnik. Za uvod so zaigrali
Droblanc, eno tistih melodij, ki jo je dobro poznal in večkrat na svojo
''frajtonarico'' zaigral tudi Rudi Sečnik, ki bil med domačini znan kot
Cankarjev Rudl iz Samotorice. Prav zaradi domačih posnetkov, ki so se ohranili
na audio kaseti, so lahko na Glasbenonarodopisnem inštitutu
Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC
SAZU), digitalizirali in arhivirali melodije za nadaljnje rodove. Njegove melodije
ljudskih plesov so namreč izbrali kot izhodišče za sodelovanje v evropskem
projektu Ples kot nesnovna kulturna dediščina: novi modeli omogočanja
participativnih plesnih dogodkov oz. krajše Dance – ICH.
Otvoritve se je udeležila
tudi predstojnica Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, dr. Mojca Kovačič,
ki je s temi besedami strnila misli po otvoritvi: ''Lani smo praznovali 90 let
našega inštituta in skozi vsa ta desetletja od ustanovitelja Franceta Marolta
naprej s sodelavci skrbimo za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine. Zbiramo
gradivo, ga arhiviramo in seveda damo nazaj med ljudi, da naša lokalna in nacionalna
dediščina ne gre v pozabo. Hkrati moram povedati še eno zanimivost, vaša – horjulska glasbeno-plesna dediščina, se je s tem projektom umestila v evropski
prostor med ostale podobne ali pa tudi malo drugačne glasbeno plesne prakse.''
Zbrane je nagovoril tudi
župan občine Horjul Janko Prebil, ki je izrazil zadovoljstvo ob tem, da sta se
lahko glasba in ples naših prednikov ohranila in da bodo o tem seznanjeni tudi
vsi ljudje, ki bodo videli to razstavo doma in seveda tudi v drugod po Evropi.
Razstavo je pripravila dr. Rebeka Kunej,
znanstvena sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, ki je ob tem
pomembnem dogodku za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine dejala: ''Kot
etnologinja, ki sodelujem v projektu, in kot vaša sokrajanka, mi je v posebno
čast, da lahko z razstavo opozorimo na dragocen, a doslej deloma prezrt del
plesne dediščine naše doline in hkrati prinesem majhen delček evropske plesne
dediščine tudi v ta prostor. V okviru
projekta Dance – ICH, ki ga sofinancira Evropska unija preko programa
Ustvarjalna Evropa sicer sodeluje devet različnih ustanov iz šestih evropskih
držav. To, da smo si projektni partnerji precej različni, projektu daje dodatno
širino in bogastvo. Projekt sicer vodi Center za ljudsko glasbo in ples iz
norveškega Trondheima.''
Rebeka Kunej se je na
koncu zahvalila tudi občini Horjul in županu za posluh in razumevanje dela ter
pripravljenos gostiti razstavo v avli občinske stavbe. Na tak način je Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU edini
izmed partnerjev, ki je razstavo pripeljal tudi v lokalno skupnost, s katero
sodeluje.
Po ogledu kratkega
dokumentarnega videa o plesu in kulturni dediščini, ki si ga lahko tudi vi
ogledate na razstavi (na Občini Horjul je
razstava odprta v času uradnih ur do 27. junija 2025), so glasbeniki ponovno
poprijeli za svoja glasbila, plesalci in plesalke pa povabili zbrane goste na
ples. Zaigrali so polko iz repertoarja Rudija Sečnika – ''Sedem let''.
Besedilo in foto: Peter Kavčič


