Konec avgusta smo se folklorniki folklorne skupine Klas po enoletnem premoru ponovno odločili, da gremo na gostovanje v tujino. Tokrat smo za svoj cilj izbrali lepo makedonsko mestece Ohrid. Na pot smo se odpravili 23. avgusta v popoldanski urah in po 16 urah vožnje prispeli. Dolga vožnja je bila sicer naporna, vendar smo si jo z glasbo in prijetno družbo uspešno popestrili. Ko smo se nastanili v hotelu, smo imeli preostanek dneva prost, zato smo ga izkoristili za sprehod po mestu in kopanje. Naslednji dan smo se po jutranjih vajah, ki smo jih imeli vsak dan do nastopa, odpravili na ogled z ladjico po jezeru. Z njo smo odšli do mesteca sv. Naum, kjer smo si ogledali kompleks samostanov in se družili z našimi kolegi iz folklorne skupne Rožmarin, ki so ob istem času obiskali drug festival v Ohridu. Na ladjico so naši glasbeniki vzeli seboj tudi instrumente in marsikatero melodijo odigrali ter s tem dobili veliko privržencev tudi med domačini. Naslednje jutro so nam organizatorji pripravili ogled mesta, kjer smo si ogledali etnološki muzej, stari amfiteater in ostanke gradu Filipa Makedonskega. Po ogledu in vrnitvi v hotel smo si pripravili obleke in se zvečer odpravili na nastop v mestnem jedru. Občinstvu smo se predstavili s spletom, s katerim smo se uvrstili na državno srečanje folklornih skupin v Žalcu, ki bo 21. oktobra, z naslovom Ne bom več soldat. Ob koncu nastopa smo prejeli velik aplavz zbrane množice, ko pa smo se želeli slikati na trgu, pa smo šele ugotovili, kako je bil ljudem naš splet všeč, saj je fotografiranje trajalo kar kakšnih 20 minut, saj so se mnogi izmed publike želeli slikati z nami in seveda smo jim z veseljem ustregli. Dan po nastopu smo se odpravili na ogled bližnjega mesta Struga in tamkajšnjih zdravilnih izvirov. Nato smo imeli preostanek dneva prost in smo ga mnogi izkoristili za kopanje, nekateri pa so spletli prijateljske vezi z domačini. Zadnji dan v Ohridu smo imeli prost in smo ga preživeli na različne načine, nekateri na plaži, drugi so raziskali še ne obiskane dele mesta, spet tretji pa so nabirali spominke zase in za domače. Zadnji večer smo preživeli skupaj v mestu, kjer smo ob plaži z instrumenti naredili pravo malo veselico. Naslednje jutro smo si privoščili malo daljši spanec in se po zajtrku odpravili na pot proti Sloveniji, kamor smo se vrnili utrujeni od potovanja, vendar veseli in z novo izkušnjo.

Peter Hribernik