Čas, v katerem smo se znašli, nas je dohitel nepripravljene. Dejstvo je, da se proti vidnemu sovražniku lahko borimo, ne moremo pa se proti nevidnemu, kot je COVID-19 virus. Prav ta pa nam je postavil življenje na glavo in omejil svobodo.

Današnja mladina prvič živi z omejitvami gibanja in odrekanju ugodja, kot so ga bili vajeni. Starejša generacija to lažje razume, saj takšno življenje poznajo že iz preteklosti.  

Ugotavljam, da se na spremembe najbolj jezijo tisti, ki se niso pripravljeni odreči ničemur, kar bi omejilo njihove ugodnosti. Da bi tudi sami lahko kaj naredili za dobrobit drugih, pa se ne spomnijo. Raje neokusno modrujejo  po raznih forumih in pljuvajo po vseh, ki bi jim morali biti najbolj hvaležni. Tu mislim na veliko požrtvovalnost vsega medicinskega osebja ter sedanjega vodstva države, ki s svojim profesionalnim nastopom dnevno preseneča vse nas in to brez strankarskih razprtij. Vsa zahvala zagotovo velja tudi vsem prostovoljcem, občinskim delavcem in gasilcem.   

Živimo v urejeni občini, ki je lahko vzgled tudi nekaterim občinam bližje Ljubljani. Kraj je urejen in lepo razgiban. Živeči na vasi bomo lahko na svojih vrtovih pridelovali svoje izdelke ali jih kupili od kmetov. Slednji bodo zagotovo v prihodnje mnogo bolj cenjeni, kot so bili doslej. Življenje na vasi bo v prihodnje privilegij, o katerem mestni ljudje lahko le sanjajo. Oddaljenost od Ljubljane bo zato v prihodnje postala ugodnost in ne ovira, kar se je leta in leta menilo. Prepričana sem, da bo veliko tistih, ki bodo v prihodnje želeli živeti na podeželju.

Naša prihodnost bo odvisna od nas samih in naše prilagodljivosti. Dejstvo je, da bo treba veliko odrekanja in naporov, da bomo v nekaj letih dosegli stanje, kot smo ga imeli še preteklo leto. Ob vsem tem pa vendarle upam, da nas bo ta težka izkušnja spremenila in bomo postali v medčloveških odnosih boljši, kot smo bili doslej. 

Olga Gabrovšek