Seveda so se priprave začele že več mesecev prej, za kar so zaslužni prav vsi člani gasilskega društva Horjul in prijatelji, ki so pomagali pri ustvarjanju te slovesnosti.
Pogled, ko so se po glavni cesti pripeljali gasilci pa je bil resnično veličasten. Povorko je začela skupina konjenikov z zastavami, sledili pa so jim v narodne noše oblečeni vaščani. Za njimi so z elegantnimi plesnimi koraki stopale mlade mažoretke, ki jim je v ritmu glasbe strumno sledil Pihalni orkester Vrhnika. Osrednji del parade so v velikih številkah sestavljali gasilci in gasilke, ki so ponosno nosili prapore. Spremljala jih je skupina konjskih vpreg, za njimi pa so se en za drugim peljala sodobnejša motorna vozila, tako da je bilo moč opaziti napredek in vse posodobitve v dolgih 140 letih. Zvrstitvi gasilcev in vaščanov pred gasilskim domom so sledili nagovori slavnostnih gostov, med drugim župan Horjula, Janko Prebil in poveljnik in predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik, ki sta izrazila svoje priznanje in hvaležnost gasilcem za njihov nesebični prispevek k varnosti in zaščiti skupnosti. Glasbeni nastop je pripravil tudi sekstet Odojek.
V nagovoru je bila povzeta tudi zgodba samih začetkov PGD Horjul, ki sega v leto 1883. Takrat je bilo na pobudo Andreja Šušteršiča in drugih vaščanov ustanovljeno gasilsko društvo, ki je prvič na organiziran način skrbelo za zaščito pred požari in drugimi naravnimi nesrečami. Začetki so bili času primerni in skromni, prvo ročno brizgalno so konec 19. stoletja nadgradili s takšno, ki jo je vlekla konjska vprega, v sledečih letih pa je bil zgrajen tudi prvi gasilski dom. Leta 1895 je Horjul prizadel katastrofalen požar, ki velja za prvo resnejšo akcijo društva, ob kateri so na pomoč prišli tudi gasilci iz okoliških krajev. Leta 1913 so pridobili svojo prvo motorno brizgalko, kar je predstavljalo pomemben korak v njihovem delovanju, v naslednjih desetletjih so nenehno nadgrajevali svojo opremo, prilagajali dom in garažo ter sledili novim tehničnim zahtevam za obravnavo vse bolj tehnično zahtevnih nesreč. Ob 110-letnici je bila izvedena obnova doma in postavljen kip svetega Florjana. Vselej so bili usmerjeni k zagotavljanju sodobnejše opreme, da bi tako lažje učinkovito odgovarjali na nove izzive in nudili pomoč v skupnosti. Zadnja prenova doma je bila končana leta 2013, s tem so zagotovili boljše pogoje za delo in usposabljanje ter tako še naprej ostali ključni steber varnosti v Horjulu in okolici.
Kljub žgočemu poletnemu soncu so v gasilskih vrstah vztrajno stali tudi naši najmlajši in tako pokazali to trdoživost, ki je značilna za prave gasilce. Del slovesnosti je bil tudi blagoslov prapora in namestitev trakov. Prireditev se je zaključila z nastopom folklorne skupine, nato pa so se vsi prisotni odpravili pod šotor, ki je stal na parkirišču podjetja Metrel in tam na odru pričakali mlado zasedbo Ansambla Škof. Za vrhunec prireditve je poskrbel priznan Ansambel Saša Avsenika, ki je poskrbel za nepozabno glasbeno doživetje.
Zgodbo PGD Horjul že 140 let pišejo pogumni in srčni posamezniki, ki svojo dolžnost izpolnjujejo z nesebično skrbjo za ljudi v stiski. Gasilsko parado in slavnostno prireditev v Horjulu so torej zaznamovali ponos, predanost, povezanost ter spoštovanje do gasilskih tradicij in njihovega pomembnega dela v skupnosti. Dogodek je bil priložnost za slavje in priznanje gasilcem ter prav tako priložnost za druženje in veselje ob glasbi, plesu ter skupnem praznovanju. Tisti, ki so pozorno poslušali nagovore, so lahko ujeli Slomškov citat, ki vse to lepo povzame: »Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti.«
Gasilski pozdrav: Na pomoč!
Intervju: Luka Sešek, glavni pevcem ansambla Saša Avsenika
Pogovarjali smo se z glavnim pevcem priljubljenega ansambla in seveda tudi o tem, kako mu je všeč tu pri nas v Horjulu!
Kako se na take dogodke pripravite?
Iskreno povedano to počnemo že toliko časa, da nekih posebnih priprav ni. Glavno je, da imam pred odhodom tiste pol ure priprav, da se stuširam in spakiram nošo, nato upojem. Seveda je pomembno tudi, da v aplikacijo vpišemo pravi naslov lokacije.
Katero pesem najraje zapojete na odru?
Joj, jih je tako veliko … no, trenutno mi je verjetno ena najljubših V Radence pot me pelje.
Kako vam je bilo igrati pred horjulsko publiko, imate morda kakšne posebne vtise?
Pravzaprav vam lahko povem eno zanimivost, en mojih prvih nastopov je bil na poroki, tu v Horjulu. Že takrat sem začutil da Horjulska dolina podpira in pozna Avsenike, zato sem bil prepričan, da bo na nastopu na veselici odziv še toliko večji. Avseniki smo vam zelo hvaležni, da naša glasba odmeva tudi tu, v tako lepih koncih in upamo, da se čimprej spet vrnemo.
Peter Kavčič
Foto: Aljaž Ogrin, Neža Kavčič
