Uradnih ur pisarna ne bo imela, saj bom zaradi sestankov in obravnav na sodiščih večkrat odsotna. Ne bi rada navajala uradnih ur, ki se jih ne bom mogla držati v celoti. Želela bi si, da se stranke na sestanek naročijo, in sicer po telefonu, 041 266 760 ali 08 205 44 11, ali e-pošti (petra@odvetnica-janzelj.si). Seveda pa lahko stranke pridejo direktno v pisarno kadarkoli med 8. in 16. uro in preprosto potrkajo na moja vrata. Če bom v pisarni, bom vsakega z veseljem sprejela. Pisarna je na naslovu Slovenska cesta 7, Horjul.
Koliko časa se že ukvarjate s to dejavnostjo, ali gre za odvetniško pisarno splošnega značaja ali ste bolj specializirani za točno določena področja?
V pravosodju delam že od leta 2009. Veliko večino tega obdobja sem delo opravljala v odvetniških pisarnah v Ljubljani. Odvetniško pripravništvo sem opravila v dveh manjših odvetniških pisarnah zelo uglednih odvetnikov. V tem času sem opravljala tudi prostovoljno pripravništvo na Višjem sodišču v Ljubljani. Po opravljenem pravosodnem izpitu sem delo opravljala na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani kot strokovna sodelavka, nato pa še v Odvetniški zbornici Slovenije, prav tako kot strokovna sodelavka. Ko sem delo opravljala izven odvetništva, sem spoznala, da odvetniški poklic pogrešam. Neposredni stik z ljudmi je namreč tisto, kar me najbolj veseli, zato sem se hitro vrnila v odvetništvo. Delo sem najprej opravljala kot odvetniška kandidatka v zelo ugledni srednje veliki odvetniški pisarni, nato pa sem postala odvetnica in sem delo tam nadaljevala. Ukvarjam se z različnimi pravnimi področji, saj se nisem želela preveč specializirati. Le na sodišču sem se ukvarjala izključno z gospodarskim pravom. Moja želja je bila, da bom nekoč odprla svojo odvetniško pisarno splošnega značaja, za kar je seveda potrebno raznoliko znanje. Pomembno se mi zdi, da lahko odvetnik stranki ponudi celostno storitev in jo torej zastopa na vseh potrebnih pravnih področjih.
Od kod odločitev, da ustanovite odvetniško pisarno v domačem kraju?
Za samostojno pot sem se odločila zato, ker sem sčasoma prerasla okvirje tujih pravil in zapovedi in sem se zato osamosvojila. Želela sem vso svojo energijo usmeriti v to, da bom stranki nudila najbolj kakovostno storitev na način, ki ga bova izbrali skupaj. Pri pregledu trga odvetnikov me je presenetila ugotovitev, da v Občini Horjul ni nobenega odvetnika, čeprav je to občina, ki je nadpovprečno podjetniško naravnana in ima več tisoč prebivalcev. Zaradi tega sem se odločila, da odvetniško pisarno odprem v Horjulu, da bom lahko nudila pravne storitve tudi občanom in občankam ter podjetjem, ki poslujejo v Občini Horjul.
Kako lahko pomagate ljudem, ki potrebujejo pravno pomoč, s kakšnimi vprašanji ali težavami se lahko obrnejo na vas?
Kot že rečeno, imam širok spekter pravnega znanja, zato lahko strankam nudim pomoč na različnih pravnih področjih, kot so: pogodbeno pravo, dedno pravo, nepremičninsko pravo, družinsko pravo, odškodninsko pravo, delovno in socialno pravo, gospodarsko pravo, upravno pravo, pravo prekrškov in kazensko pravo. Stranke lahko k meni pridejo zgolj po pravni nasvet ali pravno mnenje, lahko se name obrnejo zaradi sestave različnih pogodb, dopisov, vlog ali pa zaradi zastopanja pred sodiščem in drugimi državnimi organi. V primeru, da se stranka name obrne v zadevi, s katero se ne ukvarjam, ji vedno pomagam izbrati dobrega odvetnika, ki se s takimi zadevami ukvarja. Poleg tega se lahko stranke name obrnejo tudi v primeru, ko želijo spor rešiti na miren način, saj sem tudi mediatorka na listi mediatorjev pri Odvetniški zbornici Slovenije.
Kako uspešni ste pri svojem delu, imate kakšna priporočila?
Odvetniška zbornica Slovenije zaenkrat še ne izvaja meritev uspeha odvetnikov oziroma ne zagotavlja neke platforme, na podlagi katere bi lahko stranke ocenjevale odvetnike. Ocenjevanje odvetnikov s strani strank se mi zdi nujno potrebno, saj odvetnika ne odlikujeta le strokovnost in časovna učinkovitost, ampak tudi spoštljivost in prijaznost. Odnos med odvetnikom in stranko je odnos zaupanja in spoštovanja in to je moje glavno vodilo pri delu. Za uspeh sicer štejem vsako zadevo, v kateri je bila stranka zadovoljna z mojim zastopanjem, in teh je veliko, saj se vsaki stranki v celoti posvetim. Strank, ki sem jih uspešno zastopala, ne smem naštevati zaradi zaupnosti razmerja med odvetnikom in stranko. Tudi zanimivih primerov, v katerih sem uspela, ne želim naštevati, saj sem takrat delala pod okriljem drugih odvetnikov. Lahko pa navedem nekaj, na kar sem zelo ponosna in odraža mojo zavzetost in učinkovitost pri delu ter moj čut za ljudi in pravičnost. Pred časom je Odvetniška zbornica Slovenije zvišala vpisnino v imenik odvetnikov na 9.000 evrov. Tako visoko vpisnino bi lahko plačali le redki odvetniški kandidati. Grozilo nam je torej, da še dolgo ne bomo postali odvetniki, čeprav smo že izpolnjevali pogoje za vpis v imenik odvetnikov. Takrat sem se v vlogi predsednice zbora odvetniških kandidatov v imenu vseh odvetniških kandidatov borila za znižanje vpisnine tako, da sem se postavila po robu svoji lastni zbornici odvetnikov, kar se je zdelo popolnoma noro, vendar na koncu nam je uspelo znižati vpisnino na predhodni znesek. Zadeva je bila medijsko zelo odmevna in iz te izkušnje sem se veliko naučila.
Česa se najbolj veselite, ko začenjate poslovno pot v domačem kraju?
Veselim se novih izzivov, ki mi jih prinaša samostojno opravljanje odvetniškega poklica. Veselim se tudi tega, da bom lokalna odvetnica. To je po mojem mnenju velik privilegij.
Ali je to, da delujete v domačem kraju, prednost ali slabost?
Menim, da je delo v domačem kraju velika prednost, saj bodo odnosi z mojimi strankami bolj pristni. Morda bom res vedela veliko o tem, kaj se občanom in občankam ter lokalnim podjetjem dogaja v njihovem zasebnem ali poslovnem življenju, vendar ti podatki nikoli ne bodo šli ven iz moje pisarne. To je pravilo, ki se ga sveto držim. Imam pa še eno pravilo, ki se mi zdi zelo pomembno, in sicer da ljudi ne obsojam, saj se zavedam, da nisem živela istega življenja, kot so ga oni.
V čem ste boljši od odvetnikov v naši bližnji okolici, kaj je vaša prednost?
Moja prednost pred drugimi odvetniki v okolici je ravno v tem, da tudi sama živim v tem okolju. Moj pristop do strank bo zato bolj naraven in ne bo terjal prevelikih prilagoditev. Verjamem, da mi bodo ljudje zato lažje zaupali. Poleg tega spadam v novo generacijo odvetnikov, ki smo mladi, delavni, zagreti, se med sabo veliko povezujemo in posvetujemo in smo odprti za različne novosti v odvetniškem poklicu. Moja prednost je tudi v tem, da sem na začetku svoje samostojne poti, zato se bom strankam lahko posvečala v večji meri kot odvetniki, ki so že polno zasedeni. Prednost vidim tudi v tem, da sem mediatorka, kar pomeni, da lahko vodim postopke mirnega reševanja sporov in na ta način strankam pomagam, da same pridejo do rešitve spora. Tudi sicer je mirno reševanje sporov nekaj, v kar verjamem. Stranke vedno spodbujam, da razmišljajo tudi o tej možnosti. Mediacija kot postopek mirnega reševanja sporov ima v našem pravnem sistemu po mojem mnenju še veliko neizkoriščenega potenciala, saj ljudje o njej nimajo dovolj informacij. Ta postopek je bistveno cenejši, bistveno krajši in bistveno bolj produktiven kot postopek pred sodiščem. Stranke v mediaciji lahko vplivajo na izid postopka in v postopku tudi sicer aktivno sodelujejo. Posledično so stranke, ki v mediaciji sklenejo sporazum, s tem vedno bolj zadovoljne, saj so vsebino določile same in ne tretja oseba, kot je to v primeru sodbe sodišča.
Besedilo: Peter Kavčič, foto: Boštjan Sivka
