Odvetniška pisarna Bojan Grubar deluje od leta 1990. Koliko ljudi zaposlujete in katera so pravna področja, ki jih pokrivate?

Tako je, naša odvetniška pisarna je svoje delo začela leta 1990 in ima pisarno v Mariboru, kjer tudi opravlja dejavnost – pravno svetovanje. Zaposluje sedem ljudi ter je specializirana za področja delovnega, kazenskega in civilnega prava.

To pomeni, da pisarno v Horjulu obiskujejo tudi vaši kolegi, se prilagodite tematiki problema?

Drži. V Horjul prihajamo zaposleni glede na pravno področje, za katero zainteresirani vprašuje.

Ko smo že pri sodelovanju med vašo odvetniško pisarno in Občino Horjul, kako se je sploh začelo?

To bi bilo treba vprašati vašega župana. Pobuda je bila na njegovi strani. Lahko rečem le, da je bila naša pisarna nekajkrat precej medijsko izpostavljena. Smo namreč prva in do zdaj edina odvetniška pisarna, ki je stranko iz Slovenije uspešno zastopala pred velikim senatom Sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Primer te sodbe se danes najde v učbenikih na pravnih fakultetah po različnih državah. Sodelovali smo še v nekaterih drugih zelo odmevnih kazenskih zadevah v Sloveniji. Zastopali smo kopico strank v denacionalizacijskih postopkih, in ker ima Občina Horjul problem v denacionalizacijskem postopku, ki se nanaša na občinsko stavbo, se je župan najverjetneje tudi zato odločil za nas in nas povabil k sodelovanju.

Z Občino Horjul imate od septembra sklenjeno pogodbo o brezplačni pravni pomoči, v okviru katere občanom enkrat na teden nudite brezplačno pravno mnenje. Kakšni so prvi odzivi?

Odziv je po mojem mnenju pričakovan, in to v smislu, da občani o tej možnosti še niso najbolje obveščeni. Verjamem pa, da bo obisk iz meseca v mesec večji. Takšne so tudi naše pretekle izkušnje, nudimo namreč brezplačno pravno mnenje za sindikate Pergam, kamor je vključenih sedem reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.

S kakšnimi težavami pa so se občani najpogosteje obračali na vas?

Do zdaj so se vprašanja največkrat nanašala na področja mejnih sporov, zemljiškoknjižnih zadev oziroma zadev, ki se nanašajo na motenje posesti, ter seveda na delovnopravne zadeve.

Kdo vse je dobrodošel? Je brezplačna pravna pomoč namenjena predvsem tistim, ki si zaradi finančnih ali drugih stisk mnenja odvetnika ne morejo privoščiti?

Mi ne preverjamo finančnih sposobnosti strank, ampak bomo sprejeli vsakogar, ki se bo obrnil na nas, in verjamemo, da ljudje tega ne bodo izkoriščali.

Kako lahko občani stopijo v stik z vami? Je morda priporočljivo, da vam že pred obiskom po telefonu ali prek elektronske pošte pojasnijo tematiko problema?

Občani se najprej zglasijo na občini, kjer dobijo obrazec s prijavo za brezplačno pravno pomoč, na njem ustrezno obkrožijo pravno področje in na kratko opišejo problem. Nato pa neposredno kontaktirajo našo pisarno. Nudimo jim tudi nasvete po telefonu ali prek e-pošte ter seveda z osebnim razgovorom.

Brezplačna pravna pomoč vključuje prvi pravni nasvet, in sicer pojasnilo o pravnem položaju v zadevi stranke in kratek nasvet o možnostih, ki jih ta ima glede pravic in obveznosti pri uvedbi postopka, o pristojnosti sodišča ali drugih organov in procesnih pravilih. Se torej s prvim pravnim nasvetom zadeva zaključi ali je možno, da se stranka večkrat obrne na vas, seveda če zadeve niso popolnoma jasne?

Vsekakor. Dokler stranki ni povsem jasno, kakšne so njene pravne možnosti in kakšna pravna sredstva lahko uporabi, smo ji na voljo.

Brezplačna pravna pomoč je v Sloveniji v zametkih, drugje po Evropi in predvsem v Ameriki pa je stanje povsem drugačno, ta praksa je povsem utečena. Kako to komentirate?

Poslanstvo odvetniškega poklica je tudi, da nudi brezplačno zastopanje. Zaradi hudih finančnih stisk občanov smo po mojem mnenju odvetniki dolžni brezplačno pravno pomoč tudi izvajati, kar pa je v Sloveniji prej redkost kot praksa, vsaj za zdaj. Menim, da pravna pomoč ni le zastopanje strank pred sodiščem, ampak predvsem to, da stranko seznanimo o njenih možnostih, pravicah in obveznostih, in če nam jo uspe na podlagi takšnega pravnega nasveta odvrniti od uporabe pravnih sredstev, ji lahko s tem naredimo veliko korist.

Kaj pa menite o Slovencih, smo Slovenci v splošnem dobro ozaveščeni tako o svojih pravicah kot o dolžnostih?

Mislim, da je pravna kultura Slovencev na zelo nizki ravni. Toda tu je vprašanje kulture zelo široko, na ravni naroda in njegove mentalitete. Gre za to, da imajo ljudje slabe zglede. Ko pride stranka s problemom male goljufije k nam in opiše kazniva dejanja, ki jih je storila, se ji ta pogosto ne zdijo omembe vredna, ker se primerja z večjimi lopovi in goljufi. Ljudje namreč vidijo in čutijo krivice, ki se dogajajo vsak dan znova. Kar hočem povedati, je, da ljudje zaradi razmer, ki vladajo v družbi, zadeve dojemajo nerealno. Priča smo torej vse večji množici ljudi, ki je vsak dan revnejša, in peščici tistih, ki obogatijo skoraj čez noč. Kaj sledi, ne vem. Lahko se zgodi le še katarza in upajmo, da je ne doživimo, ker ne vemo, kaj prinaša.

Nadja Prosen Verbič

Foto: npv