Logo MojaObčina.si

Horjul

DANES
17°C
6°C
JUTRI
16°C
13°C
2873

Kultura pride iz srca

Kultura mu pomeni ogromno, lahko celo rečemo, da je ob njej nekako odraščal in jo kasneje v poklicni poti živel, kakor tudi še danes, ko si skorajda ne moremo zamisliti kulturne prireditve brez njegove prisotnosti. S poznavanjem literarnih del avtorjev s celega sveta navduši, oči pa se mu prav posebej zaiskrijo, ko tema pogovora nanese na našega največjega pisatelja Ivana Cankarja ali sokrajanko Kristino Brenk.

Z Matkom Zdešarjem, nekdanjim ekonomistom, ki je prepotoval velik del sveta, ko to še ni bilo tako enostavno kot dandanes in ki je deloval v Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, smo se pogovarjali tik pred odhodom na ekskurzijo po Ljubljani in njenih skritih kotičkih ter botaničnem vrtu. Tako kot je vodil sprehod po občinskih znamenitostih v avgustu, je tudi tu udeležence navduševal in jim razlagal zanimivosti, ki so jih srečali na poti. Naj še omenimo, da bo v oktobru v domačem kraju vodil tudi skupine zainteresiranih občanov po poteh Kristine Brenkove in s tem obeležil 110. obletnico njenega rojstva.   

Očitno vam ne manjka energije in volje, saj vedno znova najdete način kako navduševati in povezovati, pa naj si gre za kulturni dogodek ali pa sprehod po nekem kraju. Od kje vam pravzaprav to znanje, ta talent?

Izgleda, da je to nekako v meni, ta občutek za ljudi. Torej, karkoli počnem, vedno se nekako prelevim v to osebo, katere delo recitiram. Že v osnovni šoli, tu v Horjulu, sem izredno rad recitiral, prepeval, plesal folkloro in se udeleževal dramskih iger. No, seveda je na to vplivala tudi družina, saj je bil moj oče ljubiteljski igralec in režiser, oba z mamo pa sta bila zelo dobra pevca, tako da smo doma veliko prepevali.

Ko vas poslušamo, se nekako ne moremo načuditi vaši razgledanosti, ko nanese na raznoliko literaturo, seveda pa je posebno navdušujoče, ko postane tema pogovora ali dogodka Kristina Brenk. Se pri pripravah veliko poslužujete preučevanju neka teme?

Različno. Konkretno pri Kristini Brenk je tako, da sem jo tudi osebno poznal in se z njo velikokrat pogovarjal. Sva celo v daljnem sorodu. Moram pa priznati, da mi je tako blizu, ker je bila podobno čuteča oseba z veliko ljubezni do sočloveka, do otrok, staršev, sester, do narave. Ne smemo pa pozabiti ljubezeni do domačega kraja in domovine.

Tudi vam to veliko pomeni, kajne?

Vsekakor, to mi veliko pomeni in rad vidim, da tudi tu v Horjulu ohranjamo to zavest, to ljubezen do domovine, pa čeprav smo žal v časih, ko je kultura nekako pozabljena ali porinjena na stranski tir. Trenutno ni na tako pomembnem mestu na prioritetni lestvici, ker se ukvarjamo z vsem drugim, s kulturo pa bolj malo. Včasih sta bili kultura in ljubezen do domovine bolj privzgojena. Vsi smo radi peli, vsi smo bili prijatelji in sodelovali v raznih skupinah, od folklore do pevskih zborov. Seveda z leti, ko je Slovenija krenila na samostojno pot, je prinesla tako dobre, kot žal tudi nekatere slabe stvari za kulturo.

Kje vidite največji neizkoriščen potencial, da bo nekoč bolje?

Zagotovo so to otroci, naši najmlajši, saj je pred njimi vsa prihodnost. Mi odrasli pa moramo poskrbeti, da med nami ne bo takšne razdvojenosti. Učinek dela, vlaganja v to, da bomo kaj spremenili, se bo poznal šele čez desetletja, a vseeno moramo vztrajati. Dandanes opažam, da imajo otroci še vedno radi kulturne dejavnosti, a žal je vse postalo nekako plačljivo. Kultura in kulturne dejavnosti morajo biti po mojem mnenju dostopne vsem. Sam v vsem tem času, ko sem predsednik kulturnega društva tu v Horjulu, nisem zahteval ničesar. Tega manjka, preveč pa je egoizma in individualizma, saj se vse meri v denarju.

Žal mi je, ker kot narod nismo bolj enotni. Ne pozabimo, da ima vsak človek pravico do izražanja, do govora, do domišljije. Osnova je dialog! Za to pa nas vzgajajo vse družabne dejavnosti, da se lahko spoznamo in sproščeno pogovarjamo v medsebojnem dialogu in spoštovanju, pa čeprav imamo drugačna mnenja.

Morda za konec še nasvet mladim generacijam, kako lahko postanejo bolj aktivni v kulturi v domačem kraju?

Ko nekaj delaš s srcem, boš pri tem tudi užival in se izobraževal, izboljševal in gradil svoje znanje. Zato pravim, da je treba poslušati srce in naj nas vodi pri našem delu. Če se kulture lotiš preračunljivo, ni uspeha in napredka. Pravim pa tudi, da se mladi lahko naučijo največ od staršev in starejših. Poglejte, že čisto preprost primer, ko doma starši vzgajajo svoje otroke, da lepo pozdravijo, kako se to prenaša naprej in pomaga graditi odnose med ljudmi. In enako je pri odnosu do kulture in do domovine.

Besedilo in foto: Peter Kavčič

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi