Z začetkom poletja je nastopil najpomembnejši čas leta za vsakega tabornika. Največji nestrpno pričakovan dogodek taborniškega leta - tabor.

 

V začetku julija smo se grosupeljski taborniki odpravili na pustolovščino v Cerknico. 12 dni stran od sveta, v naravi, brez telefonov, na soncu, okoli nas samo gozd in reka Cerknjiščica, v kateri smo se hladili. 

Tradicionalno so tudi letos GG-ji (6. - 9. razred) tabor začeli s 3-dnevnim bivakom. Pot so začeli ob gradu Turjak in dva dni hodili do njihovega končnega cilja. Tema bivaka je bila „food mystery“, kar je pohod spremenilo v zabavno igro. Otroci so na poti preko izzivov zbirali razne nagrade, ki so jim olajšale ali posladkale večerno kuhanje. Po dveh preživetih nočeh pod milim nebom so uspešno prispeli v tabor!

 

Pravijo, da na Slivnici živijo čarovnice in te so obiskale tudi naše najmlajše MČ-je (2. - 5. razred). V tabor sta na metlah priletela čarovniška brat in sestra. A imela sta težavo! Sestri je zrastel rep, saj jo je brat ponesreči začaral. Otroci so se odpravili na enodnevno pot, na kateri so zbirali sestavine za urok, s katerim so pomagali čarovnici. Ko so zvečer prispeli na bivak, jih je tam čakala čarovnica. V njen kotel so stresli pridobljene čarovniške sestavine in izvedli urok. Čarovnici je odpadel rep! Za večerjo so si na ognju spekli hrenovke in noč preživeli na prostem.

 

Po nekaj dneh je napočil čas… na vrsti je bil TEMATSKI DAN! V jutranjih urah se je po taboru razlegel zvok zaporniškega zvonca. V šotore so udrli pazniki in zbudili male zapornike. Tabor se je spremenil v zapor! Zaporniki so imeli jutranjo zaporniško telovadbo in nato preživeli tipičen dan v zaporu. Pri naših zaporniških tatoverkah so si dali narediti tetovaže, igrali so se zaporniške igre, preizkusili so se v kockanju in za sprostitev po napornih delavnicah izvedli meditacijo. Po kosilu je v tabor vkorakala zloglasna zapornica Črna podgana. Malim zapornikom je stran od oči in ušes paznikov zaupala svoj načrt za pobeg, za katerega so potrebovali surovine. S trdim delom in opravljanjem raznih izzivov so jih pridobili in uspešno pobegnili!

 

Na taboru se je dogajalo še veliko drugega. Novopečeni obiskovalci tabora so se tradicionalno krstili. Uspešno so morali opraviti izzive in na koncu podpisali taborniške krstne liste.

 

Dan pred odhodom smo obeležili stkane vezi na taborniških porokah. Poročni pari so se z roko v roki spopadali z različnimi izzivi. Pokazali so, da bodo znali poskrbeti za taborniškega partnerja v primeru bolezni ali poškodbe. Dokazali so, da se med seboj zelo dobro poznajo. Ker na taboru ni ogledal, so vadili medsebojno urejanje. Vsi so dokazali, da so iz pravega testa in pripravljeni na vse prepreke v njihovem taborniškem zakonu.

 

Dneve smo si krajšali z mnogo drugimi aktivnostmi. Gradili smo pionirske objekte in si z njimi polepšali tabor. Imeli smo vodne igre, se škropili in skakali v vodo. Učili smo se o taborniških znanjih, veščinah ter preživetju v naravi.

 

V večernih urah, ko se je nad tabor spustil mrak, smo se greli s petjem ob ognju. Imeli smo pravo Masterchef tekmovanje. Otroci so se preizkusili v pripravi hladne predjedi, gozdnih tapasov in sladice. Strogi kuharski sodniki pa so ocenjevali njihovo estetiko in okus. V tabor pa je prišel tudi karneval. Naokoli so skakali klovni, žonglerji, zadišalo je po pokovki, zaslišala se je cirkuška glasba, odprle so se stojnice z raznimi igrami. Otroci so z zmago na igrah zbirali fižolčke, s katerimi so si kupili pokovko in plišaste igrače.

 

Po odhodu MČ-jev so k nam na obisk za 4 dni prišli taborniki iz Monaka, dva tabornika iz Španije in štirje iz Francije. Med seboj smo si delili taborniške zgodbe, igre, pesmi, način življenja in celo nekaj tujih besed. Zadnji večer so sledile mednarodne poroke, ki jih tujci niso poznali. Zapečatili so svoje taborniške vezi ne glede na meje med njimi. 

Vsega lepega je enkrat konec in tako je h koncu prišel tudi naš tabor. Se vidimo naslednje leto!