Moderne AED naprave so enostavne za uporabo in od uporabnika ne zahtevajo medicinskega znanja. Obstaja več različnih modelov, ki se razlikujejo po velikosti in obliki, vsi pa si delijo enake osnovne elemente in lastnosti.

 

Nekateri modeli se vklopijo samodejno po odprtju pokrova, spet drugi pa za vklop zahtevajo pritisk gumba. Po vklopu naprava samodejno prične dajati glasovna navodila v slovenskem jeziku, pri nekaterih pa se navodila tudi izpišejo na ekranu.

 

Iz ohišja AED naprave izhajata dve nalepki (elektrodi), ki jih po vklopu naprave namestimo na goli prsni koš žrtve na mesti, ki sta naslikani na embalaži elektrod – eno nad desno bradavico in drugo pod levo dojko. Če je prsni koš žrtve močno poraščen, ga pred namestitvijio elektrod pobrijemo z britivco, ki je priložena (pri nekaterih modelih). Če je prsni koš moker (znoj, voda), ga pred namestitvijo elektrod obvezno obrišemo. Voda na prsnem košu namreč zmanjšuje učinkovitost defibrilacije.

 

Po namestitvi elektrod defibrilator samodejno izvede analizo stanja srca. Med izvajanjem analize se žrtve ne smemo dotikati, saj bi v nasprotnem primeru naprava lahko znaznala naš srčni utrip in ugotovila, da električni sunek ni potreben. V primeru, da naprava pri žrtvi zazna srčni utrip, električni sunek ne bo izveden. O tem vas bo naprava tudi obvestila. V nasportnem primeru, ko je elektični sunek potreben, pa bo naprava po obvestilu izvedla električni sunek. Med izvajanjem električnega sunka se žrtve ne smemo dotikati.

 

Po izvedbi električnega sunka nas naprava vodi skozi celoten proces oživljanja. Nekateri modeli imajo vgrajen metronom, s katerim tonsko usmerjajo pravilni ritem med masažo srca. AED bo po nekaj ciklih oživljanja ponovno izvedel analizo srca in presodil, ali je potreben še en električni sunek.

 

Postopke ponavljajte do prihoda reševalcev, pri tem pa upoštevajte navodila defibrilatorja.

 

Društvo za srčno žilne bolezni AED je neodvisna, neprofitna nevladna organizacija v javnem interesu, katere cilj je omogočiti čim bolj gosto mrežo avtomatskih eksternih defibrilatorjev (AED) po Sloveniji in na ta način preprečevati nepotrebne smrti. »V primeru nenadnega zastoja srca je nudenje prve pomoči mimoidočih namreč življenjskega pomena. Podatki kažejo, da je povprečni čas prihoda služb nujne medicinske pomoči deset minut, zato je pomembno, da ljudje vemo, kako pravilno in hitro postopati ter da imamo na voljo napravo, ki jo taka situacija zahteva. Nepopravljive posledice na telesu (v primeru, da se ne nudi ustrezna prva pomoč) se namreč začnejo pojavljati že po 3 minutah (torej naprava AED ne sme biti oddaljena več kot minuto in pol stran). Bolezen ne izbira in pride nenadno, kot smo bili priča, ko je zastoj srca doživel Oto Pestner – življenje mu je rešila prav prva pomoč z defibrilatorjem. Nenadni srčni zastoji pa so čedalje pogostejši tudi med mlajšimi, morda se spomnite danskega nogometaša, ki se je zgrudil na lanskem evropskem prvenstvu. Žal pa je zgodb z žalostnim koncem več, če se morda spomnite le dogodka v Kranjski Gori, ki se je zgodil leta 2022, kjer smo defibrilator postavili takoj po nesreči,« pravijo v društvu.

 

Društvo in njegovo srčno poslanstvo lahko podprete tako, da donirate del dohodnine: https://drustvo-aed.si/donirajte/ 

 

Delo društva lahko spremljate na:

• Spletna stran: www.drustvo-aed.si  
• Instagram: https://www.instagram.com/drustvoaed/
• Facebook: https://www.facebook.com/drustvoaed