Konferenco so z uvodnimi nagovori otvorili: dr. Peter Verlič, župan občine Grosuplje, v posebno čast nam je bilo, da je bil z nami tudi Angelo Salsi, vodja programa LIFE pri agenciji CINEA, in Suzana Levstek, vodja projekta Life Amphicon.
»V veliko čast mi je, da v občini Grosuplje gostimo tako lep dogodek,« je zbrane nagovoril župan dr. Peter Verlič in jim izrekel prijetno dobrodošlico v občini Grosuplje. V občini, ki leži ob robu našega glavnega mesta Ljubljana, od katerega je oddaljena le nekaj minut vožnje po avtocesti. V občini z urbanimi in ruralnimi naselji, ki je zanimiva za priseljevanje, število prebivalcev tako ves čas narašča. V občini, ki nosi v svojem grbu zeleno barvo, kar pomeni, da imamo čudovito naravo. Ki pa jo je treba ohranjati.
In prav temu je namenjen projekt Life Amphicon, sofinanciran z evropskimi sredstvi. Da se bomo tudi občanke in občani bolj zavedali vrednosti, ki jo imamo. Radenskega polja s čudovito naravo, s čudovito floro in favno. Da se bo med nami dvignila zavest, kako pomembno je ohranjanje narave.
»Naravo moramo ohranjati za prihodnje generacije,« je še dejal župan, ter zbrane povabil, da se v našo občino še vrnejo, morda kot turisti, veliko lepega je za videti in doživeti.
Program LIFE letos praznuje že 30 let svojega delovanja, v vseh teh letih pa so bili v okviru programa financirani številni projekti na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam.
Vodja programa LIFE Angelo Salsi je z navdušenjem pozdravil projekt, kot je Life Amphicon. Projekt, katerega vodilna partnerica je Občina Grosuplje. In ne gre za občino, ki ima ogromno sredstev, osebja, ker je velika. Gre za majhno lokalno skupnost, kar toliko bolj seže v srce. In ne le, da sodeluje v programu LIFE, del njenega območja je vključenega tudi v Naturo 2000. Vesel je, da se v okviru programa ustvarjajo takšni projekti, v okviru njih tudi nova delovna mesta in da seveda z njimi prispevamo k ohranjanju narave.
Sam sicer meni, da je ohranjanje narave, da gremo v tej smeri, naša moralna dolžnost. »Slovenija je čudovita država. Z veliko območji Natura 2000. Je majhna država, vendar z vidika narave zelo bogata,« je še dejal.
Vodja projekta Life Amphicon Suzana Levstek nam je več povedala o samem projektu, ki sestoji iz različnih aktivnosti ali tako imenovanih akcij. Kot je povedala, so se prve aktivnosti na šestih Natura 2000 območjih pričele izvajati novembra 2019 in bodo v celoti zaključene decembra 2026, ko se projekt konča.
Aktivnosti so soodvisne in medsebojno povezane. To pomeni, da se izvajanje določene akcije ne more pričeti, dokler se ne zaključi prejšnja. Raznolikost in medsebojna povezanost projektnih akcij omogočata boljše projektne rezultate in igrata pomembno vlogo pri doseganju ciljev. Odstopanja, zamude ali nepravilno izvajanje aktivnosti onemogočijo pričetek izvajanja druge aktivnosti, lahko pa tudi v celoti preprečijo njen potek.
Aktivnosti, ki so bile v okviru projekta izvedene do sedaj, v prvih dveh letih in pol izvajanja projekta, smo si lahko ogledali v kratkem videu. Razdeljene so v tri sklope: dvoživke (amphibians), dvoživke in ceste (amphibians and roads) ter izobraževanje in ozaveščanje (educating and awareness raising).
V projektu sicer sodeluje 9 projektnih partnerjev iz Slovenije, Nemčije in Danske, dve občini, štirje parki, dve naravovarstveni organizaciji in Direkcija RS za infrastrukturo.
Njegov osrednji cilj je izboljšati stanje ohranjenosti dvoživk, ki jih varuje Direktiva o habitatih, v štirih Natura 2000 območjih v Sloveniji (Ljubljansko barje, Radensko polje - Viršnica, Dobrava - Jovsi in Bohor) ter v treh območjih na Danskem in v Nemčiji.
V Krajinskem parku Radensko polje bomo tako zgradili podhode in ograje, ki bodo dvoživkam omogočili varno prehajanje cest ob selitvah, uredili učne in interpretacijske poti, učilnico na prostem ter postavili informacijske table, opazovalnice in tudi razgledni stolp.
Območje urejanja si je vodja programa LIFE Angelo Salsi ob obisku naše občine tudi ogledal.
V okviru tridnevne konference se bo zvrstilo več predavanj, na temo ohranjanja dvoživk in njihovih habitatov, na temo dvoživke in ceste ter na temo ljudska znanost in izobraževanje. Udeleženci konference bodo obiskali tudi naravovarstveni center Žabja hiša in se odpravili na terenski ogled Krajinskega parka Radensko polje.
Jana Roštan
