Robert Jurak (Logarovci) se letos predstavlja na negovskem gradu s svojimi parkovnimi skulpturami, ki skozi tri različne tematske cikluse nagovarjajo obiskovalce.

Robert Jurak (Logarovci) se po finančni osamosvojitvi posveti svoji življenjski nalogi. Izdelovanju skulptur, ki seveda niso ekonomsko zanimive in jih ustvarja večinoma zase. Logična posledica pri nastajanju Jurakovih skulptur je skladiščenje le teh. Zaprti prostori postajajo že zdaj premajhni. Zato se Jurak odloči, da bo moral začeti svoje večje skulpture umeščati v domači vrt. Njegovo odločitev najbolj pozdravlja ženski del družine. Kajti Jurakovo skladišče zavrženih kosov industrijskega odpada ni ravno estetsko na pogled. In ko se odloči, da bo iz njegove najslabše točke stvari začel spreminjati v urejenost, to prinaša zadovoljstvo tako njemu kot družini. S prijateljem Andrejem Slavičem sta že več kot dve zimi snovala ustrezen načrt za Jurakov vrt, ki naj služi kot skladiščni in ustvarjalni prostor hkrati.

»Jurak ma Negovo zlo rad!«

S svojimi parkovnimi skulpturami se na negovskem gradu predstavlja že tretjič. V tokratni negovski postavitvi vidimo tri različne cikluse: cikel Semaforji strpnosti, s katerimi opozarja na nepravilnosti družbe, pa Preslice - organski motiv, ki ga Jurak pogosto uporablja. V ciklusu Drevesni totemi skulpture začnejo prehajati v Jurakove socialistične monštrance, ki jih on, mogoče zgolj on, vidi kot duhovna znamenja, močno podobna verskim kot na primer kužna znamenja, razpela, kapelice ipd. Skratka gre za arhitekturo, ki to ni, zato je čisto pravšnji izraz JURAKTEKTURA.

Vabljeni na ogled!

Odprto četrtek-nedelja med 10. in 17. uro.