Razširjenost in številčnost bobrov se povečuje. V aprilu, natančneje 7. aprila, obeležujemo dan bobrov, ki je povezan z gospo Dorothy Richards, ki je svoje življenje posvetila proučevanju bobrov. Neprofitna organizacija BWW (Beavers: Wetlands & Wildlife) je dan njenega rojstva določila za Dan bobra. Na ta dan po svetu potekajo številne delavnice o bobrih in njihovi vlogi v ekosistemu. Ker je bober prisoten tudi v Sloveniji tega največjega glodalca v Evropi, predstavljamo tudi mi.

Bobra prepoznamo po ploščatem repu, plavalni kožici in velikih oranžnih sekalcih. Razširjen je po vsej Evropi ob rečnih dolinah, jezerih, močvirjih. Od prvega podatka v porečju reke Krke po izumrtju v 18. stoletju, se je bober razširil skoraj po vsej Sloveniji. Trenutno so podatki iz rek in pritokov Krke, Sotle, Drave, Mure, Save, Dravinje,… Bober je rastlinojed, ki se prehranjuje z zelišči in vodnimi rastlinami. V zimskih mesecih, ko ni zelnate vegetacije, bober objeda debla dreves. In ne, bober nima preveč rad lubja, debla objeda predvsem zato, da pride do sladkih vršičkov na vrhu krošenj. Poleg tega bobru vse življenje rastejo zobje in z objedanjem si brusi svoje nenehno rastoče zobe.
Bober ni potepuh, od vode se le redko oddalji za več kot petdeset metrov. Njegov dom – brlog je sestavljen iz več sob – te si izkoplje v brežino struge. Če podlaga ni primerna za kopanje brloga, si naredi značilno bobrišče. Ker je boječa žival, želi imeti vhod v brlog zakrit. Z izgradnjo jezu, ki je iz podrtih dreves, dvigne nivo vode. Za jezom se voda razlije in skrije vkopane brloge v brežino. V naravi je bober ključna vrsta, ki s svojo dejavnostjo vzdržuje in uravnava vodotoke, zvišuje podtalnico, z jezovi blaži hitrost vode in oblikuje mokrišča. Z aktivnostmi ustvarja številna raznolika življenjska okolja primerna večjemu spektru živali, tudi zavarovanim kot je npr. vidra. Ne pozabimo, da je tudi bober zavarovana vrsta vključno z njegovim življenjskim prostorom. Ker z jezom dvigne nivo vode v vodotoku ter tako skrije vhod v brlog, je jez struktura, ki se je v naravi ne sme odstranjevati.
Bober je bil preteklosti na območju Slovenije iztrebljen, zato se nanj le počasi ponovno privajamo –  žal marsikdaj prepočasno v primerjavi z njegovo populacijsko rastjo in še posebej na območjih, kjer bober pride v stik s človeškimi dejavnostmi. V poletno – jesenskem času bobri objedajo poljščine v obvodnem pasu polj, če so ta preblizu vodotokov, z gradnjo jezov povzročajo poplave na obvodnih zemljiščih gorvodno od jezu, s spodkopavanjem brežin in gradnjo več metrskih kanalov v notranjost kmetijske površine pa povzročajo ugrezanje težke mehanizacije.
Ker je bober zavarovana žival, so oškodovanci upravičeni do izplačila odškodnine za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih prostoživečih vrst. Če lastnik zemljišča presodi, da je bil oškodovan s strani zavarovane vrste, lahko škodo prijavi na krajevno pristojni območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, ki bo lastniku zemljišča predala vse potrebne informacije.
Letošnji april morda bolj kot kdajkoli prej iščemo mir, spokojnost in tišino v naravi. Spomnimo se, da smo ljudje le obiskovalci v naravi. Naj bo spoštovanje narave, živali, rastlin in ljudi enakovredno.

vir: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave