S tehničnega vidika objektom sicer predvidevamo vgradnjo visoko tehnološko razvitih sistemov, ki trajnostno znižujejo rabo energije v objektih, istočasno pa zagotavljajo visoko bivalno ugodje. Sočasno s tem vendarle dvigujemo tudi investicijske stroške in povečujemo eventualne dodatne zahteve pri vzdrževanju. Delo projektantov je tako odgovorna in kompleksna naloga. V postopkih, ki vključujejo energetsko ekonomsko optimiziranje, moramo upoštevati želje in zmožnosti naročnikov ter jim na ustrezen način prenašati potrebna znanja in informacije, na podlagi katerih bodo lahko sprejemali ustrezne odločitve pri gradnji oz. prenovi stavb. Vsak posameznik ali družina, ki se investicije loti, se mora zavedati, da bodo odločitve o gradbenih delih na toplotnem ovoju zaznamovale obratovanje stavbe v naslednjih 40 ali celo 70 letih, pri sistemih ogrevanja in prezračevanja pa govorimo o investiciji, ki jo bo potrebno zamenjati v naslednjih 15 do 30 letih.
Ko razmišljamo o celoviti prenovi stavbe ali novogradnji, ni vseeno, kakšno strokovno osebo bomo vključili v izdelavo projekta. Kako delujejo obstoječe  že izvedene stavbe, nam bodo najbolje povedali njihovi uporabniki, vendar tehnologija na področju energetskih naprav napreduje tako hitro, da je morda dobro delujoči sistem, star 5 let, že zastarel in ni primeren za vgradnjo glede na nove tehnološke rešitve, ki ponujajo izboljšane različice. Zato se v takih situacijah ne moremo zanašati samo na izkušnje uporabnikov in njihove napotke, temveč moramo zaupati dobremu projektantu, ki sledi tehnološkim napredkom in nas bo znal ustrezno usmeriti ter poiskati tehnološko najbolj dodelano rešitev, istočasno pa bo uskladil rešitev tako, da bo tudi ekonomsko upravičena. Od vložka v sodobne objekte ali celovito prenovljene stanovanjske stavbe tako pričakujemo, da bo energijsko učinkovita, istočasno pa računamo, da bo tudi okoljsko sprejemljiva. V tem primeru razmišljamo tudi o bistveno večjem bivalnem udobju, ki je neposredno vezano tudi na zadovoljstvo ob nižjih stroških obratovanja objekta.
Dobra gradbena praksa iz tujine, hkrati pa že veliko domačih objektov dokazujejo, da je mogoče pri stanovanjskih stavbah z dodatnim vložkom manj kot 10 odstotkov doseči visoko energijsko učinkovitost ali tudi pasivne objekte. Pomembno pa je predvsem to, da je pri doseganju cca. 50-odstotne boljše energijske učinkovitosti objektov ob nizkem dvigu investicije v projekt mogoča le ob dosledni optimizaciji projektnih rešitev in kasneje ob dosledni izvedbi le teh. Tu brez ustrezno usposobljenega in izkušenega projektanta ne gre. To je obenem tudi potrditev za dejstvo, da nam le kakovosten in praviloma tudi dražji projekt lahko zagotovi učinkovito gradnjo, ob kateri lahko bistveno privarčujemo. Praksa večine projektantov je bila do sedaj ta, da so se v konceptih za sodobne novogradnje tehnološke rešitve zgolj nadgrajevale ali podvojevale, kar je vodilo v visoke začetne finančne vložke, ki so seveda argumentirano odbile marsikaterega investitorja. 
Pri delu projektanta tako pričakujemo dodano vrednost koncepta, za katerega s pomočjo optimizacije z manj vlaganji dosežemo več. Za takšne rezultate dela pa je potrebno znanje in ustrezna poglobitev v projekt, ki terja tudi več časa. Pri stanovanjskih stavbah mora arhitekturna projektna rešitev na ustrezen način vključevati želje investitorja po funkcionalnosti, zunanjem videzu, urejenosti interjerja, istočasno pa mora projektant usklajevati projekt z vse bolj zapletenimi prostorskimi akti.  

Petra Žiher Sok, univ.dipl.
gosp.inž. gradbene smeri