Eden izmed čustveno-domišljijsko najmočnejših mesecev v letu je zagotovo december, to bi zagotovo potrdili tudi otroci, saj jih ta čas napolni z veselim pričakovanjem in upanjem, da se srečajo z dobri možmi, ki otroke radi obiščejo in se veselijo srečanja z otroško razposajenostjo.

Prvi vznemirljivejši dogodek v mesecu decembru je zagotovo prihod sv. Miklavža. Ta stara tradicija našega okolja sega daleč nazaj v zgodovino in simbolno obuja ne le otrokom, ampak tudi odraslim občutek povezanosti, topline in spodbuja vrednote prijaznosti in solidarnosti.

V sredo, 6. 12., je vrata šolskih učilnic od 1. do 4. razreda odpiral dobri sv. Miklavž, ki je otroke prijazno pozdravil in pohvalil njihov trud pri učenju in njihovo dobroto. Da pa se je vznemirjenost pri otrocih povečala, je poskrbel prijazni parkelj, Miklavžev sopotnik, ki je otrokom prijazno ponudil bonbone in pomarančo. Sprva začudeni in tudi rahlo prestrašeni otroci, tudi kakšen jok se je na začetku slišal, so se hitro opogumili in uvideli, da parkelj le ni tako strašen, kot je mogoče zgledal na prvi pogled. Otroci so sami prišli do njega, ga tudi objeli, dali »petko« in se nato še slikali z Miklavžem in parkljem.

Ustvariti v otroških očeh in srcih dobre vtise in doživetja je edinstvena vzgojna priložnost odraščajočih otrok, ki svoje doživetja izražajo med sabo in jih odnesejo v domače okolje še dolgo po tistem, ko iz prostora odideta Miklavž in njegov sopotnik. To doživetje bogati vso skupnost in pušča trajne spomine, ki rastejo z otroki vse življenje.

Tomaž Repenšek, ravnatelj