Naslov sem izposodila pri razstavi, ki jo imamo pravkar v Knjižnici Duplek. Učenci 3. In 4. razreda OŠ Dvorjane so namreč posebej za naš 65-ti jubilej v Mariborski knjižnici pripravili razstavo ilustracij svojih najljubših knjig in razmišljanj o knjižnici in njenem rojstnem dnevu. Seveda gre za simboliko, pa vendar. Takšne geste so mi nadvse ljube, saj se na ta način ozavešča prisotnost knjižnice v lokalnem okolju in odnos do nje. Na tem mestu bi razda izrekla zahvalo učiteljici Brigiti Bračič, ki vedno z veseljem sprejme vse pobude za sodelovanje z njihovo šolo. Saj za to tudi gre. Za medsebojno povezovanje in kreiranje skupnih vsebin, ki nadgradijo temeljno poslanstvo knjižnice.

Ker se približuje konec šolskega leta, je prav, da se za sodelovanje zahvalim tudi drugim učiteljicam in šolam v občini, s katerimi smo v letošnjem letu ponovno pripravili nekaj skupnih projektov. Vsaka prireditev namreč vedno potrebuje poleg same organizacije dogodka tudi obiskovalce, ki sam dogodek osmislijo s svojo prisotnostjo. In z OŠ Duplek že vrsto let načrtno gojimo takšno sodelovanje. Učenci, ki pridejo na prireditve kot obiskovalci, niso samo gledalci, ampak jih učiteljice-mentorice na sam dogodek navadno dobro pripravijo, tako da je vsebina vedno tudi del učnega programa, kar je smiselno. Čas, delo in finančna sredstva, ki jih vložimo v projekt tako dobijo svoj smisel in pravi namen.

V današnjem prispevku bi izpostavila še dogodek, ki je bil v Knjižnici Duplek 14. maja 2014. S posebno pozornostjo smo ga namenili nestorju amaterskega gledališča v občini, Konradu Bezjaku. Gostili smo ga kot izbranca 65-ih obrazov Mariborske knjižnice in z njim pripravili pogovor.  V prisrčnem vzdušju, ki so ga pomagali soustvariti njegovi nekdanji gledališki soigralci, ki so se odzvali povabilu, smo razkrivali ozadje dela amaterskih ustvarjalcev: pomen amaterskega delovanja kot takega, kakšni so bili njegovi začetki takoj po končani 2. svetovni vojni, kakšen je bil zanos igralca, ki je lahko na odru končno brez strahu govoril v svojem maternem slovenskem jeziku, v čem je amaterizem danes drugačen in ali je ostalo še kaj entuzijazma iz tistih časov? Skratka, v sproščenem kramljanju, ki je bilo začinjeno tudi s kakšno anekdoto, smo približali čas, ko je amatersko gledališče na Vurberku dihalo s polnimi pljuči. In nemara se še marsikateri občan spominja teh časov in predstav. Da bi pričarali pravo vzdušje, smo povabili še gledališko skupino KUD Selce pri Lenartu, ki je uvodoma zaigrala skeč Gluhe. Tako smo se lahko prepričali, koliko drobnega bogastva se skriva v množici amaterskih gledaliških skupin, ki že desetletja delujejo vsepovsod po Sloveniji, še posebej na podeželju. Morda danes ni več takšnega zagona, vendar tako kot se je spremenil čas, se je spremenil tudi odnos do marsičesa, kar smo nekoč doživljali kot vrednoto. Oglejte si nekaj utrinkov iz dogodka.

Posebej bi se rada zahvalila še Turističnemu društvu Vurberk, ki se je prijazno odzvalo povabilu za sodelovanje in pripravilo pogostitev ob zaključku prireditve. Konradu Bezjaku pa se zahvaljujem za iskriv pogovor in razmišljanja, ki jih je delil z nami. Njegova energija nas je oplemenitila.

Ker je poletje blizu, bi vas opozorila le še na to, da si pravočasno zagotovite poletno čtivo, ki ga želite prebirati v senci pod palmami, v kakšnem gozdičku ali na domačem vrtičku. S 23. junijem pričnemo s poletnim urnikom, ko boste lahko v Knjižnico Duplek prihajali vsak torek od 13-19 ure in to do 1. septembra 2014. Želim vam ne preveč vroče poletje!

Tatjana Jamnik Pocajt

Vodja Knjižnice Duplek