Vsako jutro nas prebudi svež zrak, ki ga je s svojo spokojnostjo očistila naša narava, med polji in travniki se odpeljemo do svojega delovnega okolja, ki je, prav tako kot naš dom, urejen in zelen bolj kot drugod po svetu. Srečo imamo, da se iz roda v rod še vedno prenaša znanje o samooskrbi. Zemlja in delo počasi a vztrajno vračata svojo prezrto ceno v družbi. Morda bo prav to tisto nekaj dobrega, kar so prinesli sicer časi draginje, o katerih je zadnje čase toliko slišati.

Bližata se nam dva pomembna dogodka: Svetovni dan hrane, ki ga obeležujemo 16.10.2022, ter dan prej, v soboto 15.10.2022, Mednarodni dan kmečkih žena. Med seboj zelo povezana dogodka opozarjata na prenos izvirov tradicije: od pridelave hrane, do znanj njene predelave in uporabe, vse do vpeljave znanj v bogato ponudbo kraja. Kmečke žene, katerih praznik obeležujemo že čez nekaj dni, v svojem delu povezujejo slednje: z znanjem in poseganjem v tradicijo spletajo bogato ponudbo kraja, ki ga predstavljajo. Tako se pod sinonimom »kmečkih žena« (v naši okolici npr. Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice; Društvo kmečkih žena Žužemberk, Društvo kmečkih žena Novo mesto, Društvo podeželskih žena in deklet Bela Cerkev,…) združujejo ženske, ki s svojim znanjem doprinašajo h kraju na najrazličnejše načine. Najbolj so med nami poznane po peki domačih dobrot: vse od kruha pa do sladkih in slanih peciv, pa tudi po drugih ročnih spretnostih, kot npr. izdelavi papirnih rož, gobelinih ipd..

S svojim aktivnim delom so, dekleta in žene iz Društva podeželskih žena Dolenjske Toplice, v preteklih desetletjih postale nepogrešljiv del topliške doline in izvir tradicije v polnem pomenu teh besed.

Hrana in dobrote, ki jih ponudijo, so lokalnega porekla, kar opominja na pomen lokalnih pridelovalcev in ponudnikov ter lokalne hrane nasploh. Porabiti »to kar imaš«, je posebno znanje, na katerega v svetu potrošništva namenoma pozabljamo. Z zgledom nas učijo o tem, da hrana zares pomeni blagoslov naše narave in kaj vse lahko z znanjem in voljo spečemo, skuhamo, predelamo, izdelamo: vse od kisa, do jabolčnega zavitka.

Za nami je praznik Topliškega jabolka, tradicionalna jesenska prireditev v Dolenjskih Toplicah. Prireditev združuje lokalne ponudnike in pridelovalce, predstavlja prostor za promocijo aktivnosti, možnost sprostitve za vse generacije in ponuja dogajanje za domačine in turiste. A bilo bi površno in narobe, da bi ostali zgolj pri takšni opredelitvi. Dogodek lahko namreč razumemo tudi kot simbolično zahvalo: naravi za sadove, ki jih jeseni s pridom obiramo v naši dolini in znanja, ki jih s sonaravnim življenjem imamo.

Na dogodku so članice Društva podeželskih žena Dolenjske Toplice ponudile učno uro izdelave Topliškega piškotka, ki predstavlja novost in doprinos  našemu kraju. Gre namreč za prvi turistični spominek, katerega recepturo sta zastavili Andreja Gril Novak in Patricija Pršina, članici Društva podeželskih žena Dolenjske Toplice,  v sodelovanju z Oštarijo - Herbeiler Dolenjske Toplice in njenim chefom Robertom Gregorčičem. Pod okriljem projekta Sitarjeva hiša – na izvirih tradicije je nastal okusen krhki piškotek v obliki strešne line. Pod vodstvom društvenih članic so, preteklo soboto na prazniku topliškega jabolka, domačini in turisti prvič izdelovali okusne piškotke, spoznavali lokalne pridelovalce in ponudbo lokalnih izdelkov, ki piškotek sestavljajo ter bogato tradicijo kraja. Piškotek, ki je nastal kot eden izmed rezultatov pol letnega sodelovanja, snovanja in razvijanja ideje o recepturi v sklopu projekta Sitarjeva hiša - na izvirih tradicije, katerega nosilec in povezovalni člen je Občina Dolenjske Toplice, je v celoti delo domačinov: od njegove idejne zasnove, izgleda, izdelave, surovin, pa vse do peke in shranjevalne embalaže in na izvirih tradicije povezuje tisto, na kar opozarjata prihajajoča dogodka.

Topliški piškot: Sitarjeva hiša – na izvirih tradicije

Zapis ob Mednarodnem dnevu kmečkih žena (15.10.) in Svetovnem dnevu hrane (16.10)

Zapis je del aktivnosti projekta "Sitarjeva hiša - na izvirih tradicije".