"Ljudje so me spraševali, kje je ta pot, kako se pride do konjeniške koče na Plešivici. Sam se tja odpravim skoraj vsako nedeljo, zato sem se odločil, da jo označim," pravi Robert Zupančič, ki se je markiranja lotil sam. Pot do konjeniške koče na Plešivici na približno 650 metrih nadmorske višine se začne pri spomeniku na Gorenjem Polju, kjer krenemo levo po asfaltni poti proti vinogradom, kjer nas že pozdravijo markacije. Pot nas okrog 300 metrov usmerja po asfaltni poti, držimo se leve. Pridemo do odcepa nove gozdne ceste, ki gre proti peskokopu v Soteski. Na vsakem križišču nas markacija usmeri, kam je treba naprej, tudi kjer ni križišča, na vsakih 200, 300 metrov nam markacija potrdi, da smo na pravi poti. Pri peskokopu pridemo do ceste, ki vodi proti Srednjem Lipovcu; prečkamo jo in pot nadaljujemo po gozdni vlaki, kjer nas že pričakajo markacije. Po približno sto metrih zavijemo levo, kamor nas usmeri pogled konjske glave na markaciji. Pot nas vodi po gozdu, dokler ne pridemo do jase, čistine, kjer se vzpenjamo do vrha hriba, kjer nas markacija spet usmeri naprej. Pridemo na cesto, ki pelje od Srednjega Lipovca na Plešivico in spet sledimo markacijam, dokler ne pridemo do koče.

"Ponavadi so tam konjeniki, včasih tudi konji," pravi Robi Zupančič. "Pogosto naletimo na koga od članov društva in v tem primeru se lahko nadejamo tudi okrepčilne pijače. Malico je dobro imeti v nahrbtniku, je pa pozimi notri zakurjeno, lahko se pogrejemo, zunaj je kurišče, lahko si tudi kaj spečemo." Pohod je za dobre poldruge ure lahkotne hoje, seveda je dobro imeti primerno obutev in oblačila. Pot je razgibana, večkrat prečkamo pot gorskih kolesarjev, slikovita je, na določenih točkah se vidi topliška dolina. Zgubiti, pravi Zupančič, ki ga dobro poznamo kot uslužbenca pošte, ki nam pripelje naročene pakete, se ne moremo, pot vodi skoraj vzporedno z makadamsko cesto. Za pohodnike je bolj priporočljiva, vodi po gozdu, razgibana je, nenaporna. "Gob ne boste našli, ker jih že vse sam poberem, gozdne jagode ravno tako," se pošali Zupančič. Od konjeniške koče nekaj minut naprej je lovska koča, od kjer se nam odpira pogled na vso Suho krajino do Snežnika, do Kamniško Savinjskih Alp, Julijskih Alp tudi do Triglava, če je lepo vreme. Na vprašanje, zakaj se je lotil tega opravila, Zupančič preprosto pove, da mu je pot zanimiva in da bi rad, da bi še več ljudi vedelo zanjo.