Po dolgotrajnem neurju, ki divja po naši lepi Sloveniji in uničuje, kar je naredilo delo pridnih rok, je končno prišel en sončen dan, kar jesensko obarvan, po temperaturah sodeč in neštetih ciklamah, znanilkah jeseni. Na Dolenjskem smo imeli zaenkrat srečo in huda ujma nas je obšla.

Naše neodgovorno ravnanje ima na Zemljo veliko vplivov, ki jih ne moremo zanikati. Zviševanje emisij toplogrednih plinov, vse več odpadkov, izsekavanje gozdov, vse to bi lahko za življenje na planetu imelo usodne posledice. In takrat gospodarska rast ne bo več najpomembnejša. 

Narava nas uči, zdravi, zgledujmo se po njej in jo spoštujmo!

Prava ekipa, po letih raznolika, se je udeležila društvenega pohoda DU Dolenjske Toplice, na najvišji vrh Kočevskega roga, na 1099 m visoki Veliki Rog. S pohodom smo pričeli pri Domu skavtov. Čudoviti gozd, sledi divjadi, mir in notranja tišina so nas prevzeli. Šli smo po označeni poti po medvedovih stopinjah in sledili do vrha tudi oznakam PZS. Spustili smo gorski zrak v pljuča in začutili utrip življenja narave. Hodili smo počasi, nismo postavljali rekordov in šteli korakov. Prisluhnili smo pticam, fotografirali in začutilo moč divje narave. Družbo nam je delal kuža Tor in seveda prikupna dojenčica Lucija. Zadnja strmina pod vrhom in že smo dosegli cilj. Na vrhu sta razgledni stolp, skrinjica. Nekateri so se povzpeli na stolp in uživali v prekrasnih pogledih po Sloveniji. Vendar naše misli so bile tam daleč, na Koroškem in drugih delih naše domovine, kjer se trudijo, da pospravijo ostanke neurja, iščejo streho nad glavo in so brez osnovnih življenjskih potrebščin. Ostale so jim samo še delovne roke.

Po krajšem postanku smo se vrnili na izhodišče po krožni poti, deloma po gozdu, deloma po makadamski cesti. Pri Domu skavtov smo posedeli ob dobrotah iz nahrbtnika, hvaležni, da nam je dano uživati ta lep dan, sredi neokrnjene narave. Ravno zato je Kočevski Rog vedno bolj obiskan, saj nudi neštetim rekreativcem obilo možnosti za sprostitev, za odklop od vsakdanjih skrbi.

Na povratku smo si ogledali še dve izmed številnih kraških jam v Rogu, Malo in Veliko knežjo jamo in nekdanjo logarsko hišo .

Poslovili smo se z nasmehi na obrazih, ki povedo vse, preživeli smo en lep dan. Še veliko zanimivosti skriva Kočevski rog, je poln kulturne in naravne dediščine. Nekaj bomo prihranili za naslednjič, vsaj nekaj od neštetih možnosti. Morda si bomo ogledali pragozd, kraljico Roga, obiskali kmetijo na Reihenav -u, ...

Največji zaklad je zagotovo pragozd, gozd, kjer sekira še nikoli ni pela. Že pred stoletjem sta nam razgledanost kneza Auersperga ter naravovarstvena misel gozdarja dr. Leopolda Hufnagla ohranili mogočne jelovo-bukove gozdove, kraljestvo medveda, volka, risa, orla, ...

Elica Pavlič