Peš iz dolin do višin je dolgoročna usmeritev Planinske zveze Slovenije v spodbujanje trajnostnega in okolju prijaznega obiska gora - hoje, kolesarjenja do izhodišč planinskih izletov, uporabe javnega potniškega prometa, souporabe osebnih vozil. To je tudi vodilo za izbiro pohodniških izletov DU Dolenjske Toplice. Še posebej zato, ker imamo upokojenci možnost brezplačnega prevoza in seveda tudi čas, da si rezerviramo dan samo zase. Že nekaj izletov smo lani in letos opravili na okolju prijazen način. Zasavskih hribov je kar nekaj in čeprav jih večkrat obiščemo, so vedno zanimivi in izhodišča različna. 

Organizacijsko je to cel projekt in vedno ne gre vse po načrtih, a s skupnimi močmi in dobro voljo smo ga izpeljali. 12 pohodnikov se je v sončnem jutru odpeljalo z vlakom iz Novega mesta do Ljubljane. Ker je imel vlak nepredvideno zamudo, smo morali počakati na naslednjo povezavo do ŽP Sava. Jutranja kavica v Ljubljani je prijala vsem. S pohodom smo začeli v kraju Sava. Od postaje smo strmo zagrizli v hrib, po lepi gozdni poti, do prve kmetije in do vasi Tirna, kjer se kmalu v ozadju pokaže sam vrh, ki se je kopal v soncu. Tako blizu, a potrebno je bilo kar nekaj korakov po razgibani razgledni pokrajini, kjer se poznajo rezultati pridnih rok. Tu in vse do Rovišč so lepe kmetije in obdelane površine, travniki. To so kraji, oddaljeni od vrveža v dolini, kraji za mir in spokojnost, za sožitje z naravo. 

Po krajšem postanku nato po cesti in levo po poti, obdani s cvetočo reso, do Planinskega doma, ki je bil žal zaprt. Na vrhu stoji romarska cerkev posvečena Materi božji z bogato zgodovino, ki se prvič  omenja že leta 1250; obdajajo jo številni spomeniki. Posebno mesto ima spomenik borca iz prve svetovne vojne, delo Toneta Kralja. Ob cerkvi je zvonik, ki je služil kot obrambni stolp. Posebnost je obzidje iz turških časov in seveda bogato okrašeno župnišče.

Zapustili smo prelepo goro, se spustili do Rovišča z namenom, da se preko Leš vrnemo do izhodišča, ker se je že oblačilo in je pihal mrzli veter. Kljub temu, da radi hodimo, smo se razveselili pogleda na avtobus, ki je ravno prišel do konca vasi. Seveda plan se je spremenil, odpeljali smo se z redno linijo do Zagorja, se sprehodili po cvetočem parku do spomenika v spomin dr. Janeza Dernovška, se ustavili v bližnjem lokalu in odpeljali z redno direktno linijo v Ljubljano, kjer nas je že čakal vlak za povratek v Novo mesto. Vse se je poklopilo za lepo preživet dan med zasavskimi vzpetinami, med prijaznimi ljudmi, ki znajo uživati v danem trenutku.

Načrti se že delajo za vnaprej, zelo mikavna je Čemšeniška planina. Spet bo projekt, ki se lahko na hitro spremeni, a če smo prilagodljivi in pozitivno naravnani, se vse izpelje. Ostal nam je spomin na lep dan in nasmeh, nasmeh, namenjen vsem prijateljem hoje, druženja in narave!

Elica Pavlič, DU Dolenjske Toplice