Hriboviti kraški masiv Kočevskega roga je skop s površinsko vodo. Vsa padavinska voda na pretrti apnenčasti podlagi ponikne in se pridruži podzemskim tokovom, ki se pretakajo od Kočevskega polja proti izvirom v dolini Krke in Črmošnjice. Neznatne površinske tokove najdemo le na zaplatah nepropustnih kamninskih vložkov pri Rdečem kamnu, Kunču, Travniku in Ribniku, pa še ti po kratke toku v stiku z apnencem poniknejo. Več izvirov izdanja tudi v kraških globelih in vrtačah, kjer se pronicajoča voda zaustavlja na neprepustnih vložkih dolomita med plastmi krednih in  jurskih apnencev naloženih v skladih debelih tudi do 4000 m. Eden takšnih je Najnarski studenec ob gozdni cesti, ki vodi od Primoža proti Kunču. Skromen vodni curek izvira na severnem pobočju slikovite udorne vrtače, globoke 30 metrov in široke 70 m. Na delih pobočja so še ohranjene skalne stene, pod njimi pa večje skale in grušč.  Na dnu vrtače je debelejši nanos zemlje, ki jo erozija odnaša s pobočij. Voda priteka iz dveh manjših izvirov v povirnih grapah med skalami. Močnejši je bil v preteklosti zajet v obzidan in pokrit zbiralnik. Voda odteka proti dnu vrtače, kjer se zbira v večji luži, pod njo pa ponika v dnu. Izvir so verjetno uredili gozdni delavci ali oglarji, saj sta bližnji kočevarski vasi Podstenice in Pogorelec preveč oddaljeni. Neobičajno ime je tako kot bližnja cesta dobil po pripadajočem gozdnem oddelku številka 9, nemško neun [nojn], odmerjenih še v času Auerspergove gozdne posesti. 

Andrej Hudoklin, Zavod RS za varstvo narave