Poseben dan, pustni torek in februarski pohod članov Društva upokojencev Dolenjske Toplice tokrat malo drugače. Zbrali smo se v Straži; pot nas je vodila po Straškem hribu, mimo baročne cerkve Vnebovzetja Matere Božje, po Novi gori med vinogradi, z lepimi pogledi, vse od Straže, do Prečne, Trške gore in Hmeljnika. Po gozdni poti, polni zvončkov, smo se spustili do Luknje, izvirne doline reke Temenice, nastale z rušenjem stropa kraške jame. Naravne danosti dopolnjuje kulturna dediščina. Mednje sodi jama z ostanki gradu Luknja, manjše naravno okno, udornica za gradom, izvir estavela ter brezno Velika Stražica v zaledju izvira, ter pristava Marof. Tu je pestro rastlinstvo kraške jame in podzemna reka z več živalskimi vrstami, posebnost je človeška ribica. 

Ogledali smo si razvaline gradu Luknja, ki jo prvič omenjajo leta 1358. Eden od lastnikov je bil Erazem Predjamski. Zaradi davka na streho je bil grad po prvi svetovni vojni razkrit in prepuščen propadanju. Tu je stara hidroelektrarna, mlin, žaga, ribogojnica. Po strmi poti smo se povzpeli pod kamnito steno, kjer je urejeno plezališče. Na skali je spominsko obeležje, posvečeno dolenjskemu alpinistu Andreju Markoviču. Njegov oče Marjan, tudi sam alpinist in vodja naše planinske skupine, nas je seznanil z osnovami tehnike plezanja. Del skupine je nadaljeval pot po varovani poti, ostali po lažji ob Temenici do letališča v Prečni, kjer smo si v gostišču ob njihovi gostinski ponudbi privoščili daljši postanek.

Nato nas je pot vodila ob mokrišču, kjer je poleg labodov več živalskih vrst, do ribnikov Gabron v Zalogu, v nekdanjem glinokopu, polnem vode, ki nudi biotop več različnih vrst. Tu živi edina celinska želva pri nas, vidre, obvodne ptice. V Lokah, ob potici, krofih in čaju, smo nabrali novih moči za povratek po novi pohodniško kolesarski poti ob Krki do Straže.

Bil je dolg pohod, poln zanimivosti, ki so bile marsikomu neznane, pa čeprav so v bližini doma.

Elica Pavlič