Hodili smo po označeni učni poti ob Divjem potoku, ki s svojo lepoto navduši  vsakega. Potok tvori brzice, slapove, ob potoku pomladno cvetje in petje ptic, pomlad je pred vrati. Pečat pa v širši okolici potoka dodajajo ostanki kočevarskih vasi, številnih cerkva in pokopališč. Pričajo o življenju Kočevarjev, nekdanje nemško govoreče skupnosti, ki je tu kot najvzhodnejši del kočevarskega otoka živela od prvih desetletij 14.stoletja pa do začetka druge svetovne vojne. Pot nas je vodila mimo ceste, ki pelje na Pajkež, do Brezovice, kjer so ostanki cerkve Sv.Florjana. Po snegu smo se povzpeli do ostankov kočevarske vasi Stari tabor, ki je bila nad mogočnim breznom in očara z divjino. Po spustu smo si ogledali izvir Divjega potoka in po gozdu prispeli do Srednje vasi, ki se ponaša z urejenostjo in hišami v slogu Kočevarjev. Zanimiv je izvir Guče, pod kapelico, ki oskrbuje z vodo Črmošnjice.

Sledil je povratek mimo izvira Mašelj, ki ima stalen in izdaten pretok. Pohod smo zaključili v Domu Lipa, ob družabnem pogovoru z malico.

Ponovno smo spoznali, da je najboljša učilnica narava, njene zakonitosti je treba spoštovati in živeti v sožitju z njo, marsičesa nas uči, nas sprošča in vedno znova preseneča.

Ponosni smo na ta čudoviti dolenjski biser in še ga bomo obiskali…..

Elica Pavlič