Odkar imamo v Društvu upokojencev Dolenjske Toplice planinsko skupino, ki jo vodi Marjan Markovič, so naše poti na Mirno goro pogoste. Razveseljivo je, da se število udeležencev te hoje povečuje. V sredo, 30. marca, se nas je na pohodu zbralo enajst ljubiteljev hoje, druženja in narave. Skrbnika doma na Mirni gori, Marina in Stane, se poslavljata;  želeli smo jima izreči zahvalo in zaželeti sreče na novih poteh. Vedno smo bili dobrodošli in postreženi z odlično gostinjsko ponudbo.

Zbrali smo se pri GG v Podturnu in se odpeljali do Vrčic. Prišli smo v slikovit jugovzhodni predel Kočevskega roga, ki nas vedno očara s svojo lepoto in neokrnjeno naravo. Občudovali smo prostrane gozdove, spoznavali življenje v njih, naleteli na prve spomladne cvetice in - ne boste verjeli - pod vrhom v snegu tudi na medvedje stopinje. Mir slikovitga Roga motijo le ptice in piš vetra, ujet v krošnje dreves. V tem čudovitem okolju se človek popolnoma sprosti, se poglobi vase in se stopi z okolico, ki je tam še takšna, kot jo je ustvaril stvarnik in jo daroval človeku. Ob poti pa spomini na zgodovino, ko so tu živeli Kočevarji. Kar nekaj je zanimivih objektov kulturne dediščine, ki vračajo radovednega obiskovalca v čas pred nekaj desetletji in celo stoletji.

Pot nas je vodila preko košenic, po gozdu strmo v hrib, na nekaterih delih še snežnih, blatnih, vse do doma, kjer smo se ob daljšem postanku spočili, predvsem pa sproščeno nasmejali. Sledilo je seveda obvezno fotografiranje s Stanetom in povratek. Marina in Stane, hvala za gostoljubje in srečno!

Pripravila: Elica Pavlič