KRIM, 1107 m najvišji vrh krimskega pogorja, je bil plan društvenih planinskih izletov. Napovedan je bil že veliko prej, kot je pravilo, a je zaradi objektivnih razlogov odpadel dvakrat. Vendar želja udeležencev je bila velika, tako da sem se odločila, da vsekakor osvojimo ta ljubljanski Olimp in bo vsaj za nekaj ur samo naš. V torek, 11. 3. 2025 smo napolnili avtobus in se odpeljali proti Igu. Vreme nam je bilo naklonjeno. Krim imenujejo tudi južni stražar ljubljanskega barja ali pa vremenski prerok. Zaradi oblike in položaja je ena najbolj prepoznavnih gora v okolici ljubljanske kotline, kjer te poboža sonce, ko je v dolini megla in ti zastane dih ob pogledih daleč okoli.

Še danes predstavlja trigonometrično točko v Sloveniji. V letih 1817-1828 je služil za prve izmere zemljiškega katastra današnje Slovenije. Za 20 let si ga je prilastila nekdanja jugoslovanska vojska in je bil zaprt za obiskovalce. Po razglasitvi samostojnosti je ministrstvo za obrambo dalo dom v najem PD Podpeč-Preserje. Prepoznan je po TV oddajniku in po dogodkih polpretekle zgodovine. Zdaj je priljubljena točka za rekreacijo pohodnikov in kolesarjev. Pristopov je več, a vsi zahtevajo od 2 do  3 ure hoje do doma.

Jutranjo kavico smo si privoščili v Kavarni Studenec, v Igu, v bližini Hiše Morostig, hiše narave in kolišč, ki so vpisana v UNESCOV seznam svetovne dediščine. To je plan našega pohodniškega izleta  7. 4. 2025.

Avtobus nas je odložil v Iški, 46 pohodnikov  je po strmih gozdnih, kamnitih poteh, osvojilo vrh. Narava se prebuja in pomladansko cvetje okoli je pritegnilo poglede. Užitek na vrhu, nasmehi, zadovoljstvo pohodnikov in dobra gostinska ponudba je nagrada za vztrajnost in dosego cilja. Dvakrat so nas osvežile dežne kaplje, a na vrhu jasni razgledi in na povratku v Rakitno sonček.

V Rakitni nas je pričakal avtobus. Čas nam je dopuščal, da smo si ogledali umetno jezero na najvišje ležečem kraškem polju, 780 m/nv. Sprehodili smo se ob jezeru, v čudovitem okolju, s klimo, primerno za pljučne bolnike. Tu je hotel in mladinsko zdravilišče in nešteto vikendov. Na poti proti Igu postanek pri Podpeškem ali Krimskem jezeru, ki se napaja iz sedmih izvirov in je najgloblje jezero v Sloveniji, kar 50 m. Med vožnjo nas je spremljal pogled na Krim in ugotavljanje, kako dobri smo bili in prišli tja gor. Bila nas je skupina 46, med nami tudi vodnika PZS, tako, da ni bilo bojazni, da bi se zgubili. Medvede smo pa pregnali…

Najlepše te pobožajo besede ene izmed udeleženk pohoda »So trenutki, ki te osrečujejo, so poti, ki te vodijo v lepši svet, so ljudje, v katerih vidiš zaupanje, veličino, strast do življenja in ljubezni do narave. Ti drobni trenutki štejejo več kot kar koli drugega. Današnji dan je bil eden izmed takih lepih trenutkov, v družbi prijetnih ljudi, pohodnikov, ki ljubijo življenje, naravo in vse okoli nje. Naj bo čim več takih trenutkov….«

Te besede so pokazatelj, da smo na pravi poti, podobni lepi dogodki so že napovedani, lepo vabljeni! Ko združimo hojo in turizem v malem, ne more biti drugače kot lepo!

Elica Pavlič

DU Dolenjske Toplice

več fotografij