Marjan Markovič - vodja planinske skupine,  hvala za tudi tokat pravo turo in vreme! Odlično se je imela vedno večja skupina. Kar šestnajst udeležencev, če izvzamem Maltežanko Piko, ki je kot lastnica Andreja Ogorevc iz Brežic , polna kondicije. Pridružili sta se nam v Brestanici, ob kavi v bližnjem lokalu, kjer smo poklepetali in se odpeljali novim dogodivščinam na proti, z željo da osvojimo razglednik Kopitnik. Pa nekaj besed o tem hribu…

Hrib Kopitnik , katerega oblika spominja na kopito, je gorsko sleme severno od savske soteske. Območje večinoma poraščajo bukovi gozdovi, največji zaklad pa so bogata in ohranjena rastišča ilirske in alpske flore, med drugim tudi blagajevega volčina, kranjske lilije, lepega čeveljca, Cluzijevega svišča.

Pripeljali smo se do zaselka Veliko Širje, kjer smo začeli s pohodom. Strma pot, polna listja, ki se je mlel pod nogami, ob poti pa pomladanske cvetlice, prelep bukov gozd, vrtovi čemaža, nas je pripeljala do Koče na Kopitniku.

Planinski dom, ki je od skalnega vrha odmaknjen kakšnih dvajset minut, so uredili leta 1975. V koči nudijo skromno hrano in prenočišča za največ 24 ljudi.

Na jasi pred domom so igrala in številne klopi ter mize za goste. S prepadnega vrha vidimo dolino Savinje pri Zidanem Mostu in okoliško hribovje vse tja do Gorjancev.

Najbolj množična kopitniška prireditev je tradicionalno srečanje citrarjev Slovenije prvo avgustovsko soboto.

Koča ni bila odprta, a malica iz nahrbtnika je še kako prijala na klopeh obsijanih s soncem. Po počitku je sledil vzpon na sam vrh, kjer jeklenice nudijo zaščito , saj so pod vrhom strmi prepadi in vrtoglavi pogledi sežejo daleč okoli. Sicer razgled ni bil ravno jasen.Po razgovoru smo se z vodjem Marjanom dogovorili, da glede na lepo vreme pot podaljšamo do Planinskega doma v Gorah (762m), z odlično gostinjsko ponudbo in prijaznim osebjem. Že zaradi štrudlja se splača v te kraje. Po dišečih travnikih smo po bližnjici prišli na strmo pot, ki vodi nazaj v Širje…med potjo nabrali nekaj čemaža, utrujenost se je čutila, saj smo prehodili kar lepo pot, zapeli ravno nismo, vendar zadovoljni, saj smo naredili nekaj zase, za svoje počutje…….smo se vrnili v Širje. Pozno, utrujeni, smo se vrnili domov, z novimi načrti.

Marjan, kdaj spet gremo, čakamo na sporočilo……..gremo občudovat našo Slovenijio, še veliko lepot nismo videli, če pa kaj večkrat, nič zato……