Foto zgodba je del aktivnosti projekta "Voda- (iz)vir življenja". 
Vsebina: Maja Bahar

Voda ni povezana le z življenjem v biološkem smislu, ampak tudi v družbenem, gospodarskem in kulturnem. Skozi zgodovino je bila številnim umetnikom navdih. Pri snemanju nas je spremljal večkrat nagrajeni krajinski fotograf Luka Vunduk, ki po celem svetu spremlja vodo v različnih agregatnih stanjih.

Polni vtisov iz jame - Luka je naredil dobrih petsto fotografij, smo se odpeljali v Dolenjske Toplice. Andrej Hudoklin nam je med vožnjo pripovedoval o fenomenu Šice, res je mojster besede in zaprisežen naravovarstvenik, z zanimanjem smo sledili njegovi zgodbi.

»Izviri presihajoče Šice pri Dvoru je s preko 30 bruhalniki vzdolž fosilne struge svojevrsten kraški fenomen. Z odprtjem Dihalnika Šice je omogočen vstop v preko 1000 m dolg jamski sistem. Najdaljša suhokranjska jama je ena redkih ob reki Krki, ki dovoljuje dostop do podzemskega toka. Sifonska jezera pa ob nizkem vodostaju razkrivajo bogato jamsko favno. Tu so bili, kot ste sami videli, opaženi številni močerili.«

Sonce je padalo in vročina je počasi popuščala. Preden smo prispeli v Toplice, nas je pozdravil Hudičev turn, ki stoji le streljaj od razvaljenega gradu Soteska. Luka je takoj zgrabil svoj fotoaparat in kot pribito rekel, »to moram fotkat«. Ob gradu so nekoč dehteli renesančni vrtovi; kako mogočen je še na Valvasorjevih bakrorezih, danes pa ruševine prerašča bršljan. 

Prispeli smo na našo zadnjo snemalno lokacijo. Dolenjske Toplice, kraj, skozi katerega teče hudourniška Sušica. Ta, kot že samo ime pove, ob suhih dneh, presahne. Vzdolž potoka pa na nekaj sto metrov razdalje naštejemo številne kraške in termalne izvire.

Eno starejših pričevanj o opažanju človeške ribice na Dolenjskem je prav iz Toplic. Slabih sto let nazaj, leta 1825, so jo našli v Sitarjevem studencu. Merila naj bi 45 cm v dolžino, kar je težko verjetno, saj so živali le redko daljše od 30 cm.

Več v nadaljevanju zgodbe ….