Sadjarska kmetija Bučar se nahaja v naselju Bušinec in je uvrščena med strme kmetije. Ukvarjajo se s pridelavo jabolk in imajo registrirano dopolnilno dejavnost za predelavo sadja v jabolčni kis, jabolčni sok, suho sadje, marmelade, žganje, likerje in ostale izdelke. Na kmetiji redijo tudi nekaj krav dojilj, bikov in prašičev pitancev ter trop 25 plemenskih ovac za meso.

Glede na velikost kmetij jo uvrščamo med srednje kmetije, saj obdelujejo 9,15 ha kmetijskih površin, od tega imajo 2,94 ha njiv, 2,92 ha travnikov, 2,19 ha travniških sadovnjakov, 0,98 ha intenzivnega sadovnjaka in 0,12 ha vinograda.

Na kmetiji živijo tri generacije; starši, nosilec kmetijskega gospodarstva in dopolnilne dejavnosti na kmetiji Janez in njegova žena Marija ter hči Mateja in Janja z možem Matevžem. Nosilec kmetijskega gospodarstva in dopolnilne dejavnosti Janez in njegova hči Janja sta zaposlena v lastnem podjetju J&J TRANS za prevoz oseb, njegova žena Marija pa je zaposlena na dopolnilni dejavnosti. Starši so upokojeni, vendar še vedno pomagajo pri delu na kmetiji.

Janez Bučar je leta 1985 zaključil poklicno izobraževanje na Srednji kmetijski šoli Grm Novo mesto in vsako odločitev glede razvoja kmetije skrbno pretehta. Pri izpolnjevanju načrtov pa je čutiti spoštovanje do vloženega dela njegovih domačih in ljubezen do pridelanega sadja in gotovih izdelkov, kar lahko začutijo tudi njihovi kupci.

Razvoj kmetije

Na kmetiji se s pridelavo sadja ukvarjajo že od leta 1955, ko so  posadili prvi visokodebelni travniški nasad jablan. V letu 1993 so posadili prvi intenzivni nasad jablan v izmeri 0,46 ha. Okrog leta2005 so postopno čistili strma zemljišča v zaraščanju in jih spremenili v travniške sadovnjake, ki so jih ogradili z elektro ograjo za namen paše drobnice. V travniških nasadih so namensko sadili stare sorte jabolk (carjevič, bobovec in krivopecelj), ki dajejo najkakovostnejši kis.

V preteklosti so vsa jabolka, ki so dosegala kakovost namiznega sadja, prodali na kmetiji, manj kakovostna pa v predelovalni obrat Dana na Mirni. Zaradi vse slabšega zanimanja slovenske predelovalne industrije po tovrstnem sadju so na kmetiji okrog leta 2005 poskusno začeli s predelavo jabolk v jabolčni kis. Jabolka pridelujejo po pravilih integrirane pridelave, v predelavi jabolk pa imajo uveden sistem HACCP. V letu 2006 je bila zgrajena kisarna, ki so jo opremljali vse do leta 2013 in so bili v tem času kar dvakrat uspešni pri kandidaturi na javni razpis PRP za ukrep 123.

V letu 2012 so posadili drugi intenzivni nasad jablan, pokrit s protitočnimi mrežami, na površini 0,52 ha.

V letu 2013 so vložili v prostore za sušenje sadja, kuhanje marmelade, v skladišče za gotove izdelke in v prostor za degustacije. Svoje pridelke in izdelke tržijo na domu, tržnici, dobavljajo jih osnovnim šolam in vrtcem prek sheme šolskega sadja, Termam Krka in drugim gostinskim obratom.

Učinki

Tako lasten denar kot tudi vsa pridobljena nepovratna sredstva na javnih EPD in PRP razpisih ter občinskih razpisih so pomagala k povečanju kmetijske pridelave na kmetiji, uvedbi dopolnilne dejavnosti na kmetiji in posledično tudi k povečanju števila delovnih mest ter lažjemu sledenju tehnološkega napredka. Izvedene naložbe vplivajo tudi na povečevanje kmetijskih zemljišč na račun zaraščanja, ohranjanje kulturne krajine in s tem poseljenost podeželja. Strokovno svetovanje in pomoč pri izdelavi vlog ter zahtevkov smo izvajali na oddelku za kmetijsko svetovanje.

Vizija

A načrtov za nadaljnji razvoj kmetije ne zmanjka. Ne bojijo se dela, ampak bolj birokratskih zahtev, ki jih morajo na svoji smelo začrtani poti nenehno premagovati.

Želijo pridelovati kakovostno sadje, ki je osnova za kakovost izdelkov, kar potrjujejo tudi pridobljena srebrna in zlata priznanja ter medalje na ocenjevanju izdelkov na Mednarodni komisiji za ocenjevanje kakovosti prehranskih proizvodov v Dobrovniku in na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju, kjer so leta 2014 prejeli tudi znak kakovosti za jabolčne krhlje. Prejeta priznanja so potrditev kakovostnega dela in kmetiji dajejo nov zagon.

Ugotavljajo, da si velik del njihovih kupcev vedno bolj želi okusna jabolka in izdelke. Da bi zadostili željam in povpraševanju kupcev, postopoma sadijo tudi ostale, v našem okolju manj zastopane sadne vrste ter se uspešno spopadajo tudi s pridelavo zelenjave.

KATARINA VOVK, KGZS - Zavod Novo mesto