Organizacija združenih narodov je na svetovni konferenci v Pekingu leta 1995 15. oktober razglasila za svetovni dan kmečkih žensk. V Sloveniji v kmetijskih dejavnostih dela več kot 36 tisoč žensk, kar predstavlja slabo polovico vseh delovno aktivnih prebivalcev Slovenije, zaposlenih v kmetijstvu. Poleg osnovnega dela pa se s kmetijstvom kot dodatno zaposlitvijo ukvarja še nekaj več kot šest tisoč prebivalk Slovenije. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na območju občine Dolenjske Toplice v register kmetijskih gospodarstev vpisanih 292 kmetij. Med nosilci kmetijskih gospodarstev je 231 (79 %) moških, ki so v povprečju stari 59 let, in 61 (21 %) žensk, ki so v povprečju stare 63 let.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 9. oktobra v Bistrici ob Sotli organiziralo posvet ob mednarodnem dnevu kmečkih žensk. Posveta sem se na povabilo sektorja za enake možnosti udeležila kot koordinatorica za enake možnosti v občini Dolenjske Toplice. Namen posveta je bil spregovoriti o položaju kmečkih in podeželskih žensk v Sloveniji ter njihovih izzivih za prihodnost. Osrednji del je bila okrogla miza, na kateri sem aktivno sodelovala. Beseda je tekla o tem, kakšen je položaj kmečkih in podeželskih žensk v Sloveniji danes, kakšni so odnosi med spoloma in generacijami na kmetijah v Sloveniji, ali delo na kmetiji ženskam omogoča ekonomsko neodvisnost in socialno varnost, kako kmečke in podeželske ženske usklajujejo delo in zasebno življenje, kako je z dostopnostjo do zdravstvenega varstva, vrtcev, šol - so storitve in delovni čas prilagojeni potrebam kmečkega prebivalstva? Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, je izpostavila, da je večina prevzemnikov kmetij moških, pri čemer se srečujemo tudi s spolnimi stereotipi o tem, da ženske niso primerne gospodarice in tako v veliko primerih kmetijo prevzame zet in ne hči. Da lahko na splošno rečemo, da so ženske na kmetijah precej odvisne od moških, se je strinjala tudi Milena Krajnc, županja Občine Kozje, in dodala še, da so v mlajših generacijah opazni premiki od tradicionalne delitve vlog, saj mlajši moški tudi gospodinjijo. V razpravi glede vprašanja ekonomske neodvisnosti kmečkih žensk smo se prisotni strinjali, da je ključna težava birokratizacija dopolnilnih dejavnosti, ki pomenijo zlasti za ženske pomemben vir dohodka, ter da je birokratizacija postala že kontraproduktivna.
MAJDA GAZVODA, občinska uprava
