Večer pričevanj se je začel s čudovitim glasbenim nastopom Simone Černetič. Nato je gost večera zbrane povezal v molitvi. Tej pa je sledila grenka izpoved, ki jo je John začel z besedami: »Rodil sem se v vzhodnem delu Londona. Bil sem krščen, ampak nikoli prej nisem živel krščanskega življenja. Vedel sem, da ti ljudje molijo, a nikoli prej nisem molil. Poznal sem cerkev, ampak je nikoli prej nisem obiskoval.« Takšno življenje je živel že kot otrok. Ko je bil star 10 let, sta se mu ločila starša, kar ga je močno zaznamovalo. Njuna odločitev je v njem sprožila veliko žalost, sovraštvo, in odločil se je, da v življenju nikoli več ne bo ljubil, saj sta mu prav njegovi najbolj ljubljeni osebi obrnili hrbet in ga zapustili. Postal je uporniški otrok, ki je že pri 13 letih začel krasti. Pri 15 letih je tako prvič pristal v zaporu za mladoletne. Ko so ga izpustili, se je znašel na isti poti, spet je kradel, saj je bilo to edino, kar je znal, in edino, s čimer se je znal dokazati. Pri 19 letih je znova pristal v zaporu in izkusil 24-urno samico, kjer je razmišljal celo o samomoru. Od tu je prišel še bolj zagrenjen in nasilen. Ker ni imel doma, si je tega našel na londonskih ulicah in v barih, kjer je spoznal na zunaj močne, pomembne in bogate moške – odgovorne za organizirani kriminal v Londonu. Želel se jim je pridružiti in jim postati del njih. Tako se je tudi zgodilo. »Začel sem delati zanje in postal sem zelo bogat, imel sem vse – dober avto, droge, denar in veliko deklet, a v sebi sem bil prazen,« je dejal John. Lastna praznina in dno razuzdanega življenja sta ga pripeljala do srečanja z Jezusom. »Nekoč sem v sebi začutil Jezusov glas, ki mi je govoril – daj mi svoje ranjeno srce.« O tem je spregovoril z mamo in spoznal, da so ga rešile prav njene molitve. Preko številnih drugih življenjskih zgodb je pričevalec spregovoril o tem, kje vse nas Oče spremlja, išče in celo najde pod ruševinami umazanih grehov. Po obisku duhovnih vaj ter po nepozabnem osebnem srečanju z Jezusom, prek spovedi in obhajila, je John znova zaživel. Močno ga je zaznamovalo tudi srečanje z Materjo Terezijo – to majhno in neustrašno žensko, ki je bila polna Jezusove ljubezni. »Čista ljubezen resnično izžene vsak strah,« je dejal in nadaljeval: »Nekoč hiše nisem zapustil brez pištole, danes je ne zapustim brez rožnega venca, ki je najmočnejše orožje. Nekoč sem bil le videti močan in neustrašen, a neustrašen in močan postajam šele sedaj, ko mojo notranjo praznino počasi zapolnjuje Njegova ljubezen.«