Kamenjak je zaščiteni naravni park na skrajnem koncu polotoka Istra blizu Premanture pri Puli. Tja smo se planinci Planinskega društva Blagajana iz Polhovega Gradca namenili sredi aprila. Lahkotna steza se vije ob morju skozi borove gozdiče, kjer pomladno zelena trava še ni bila izsušena od poletnega žara. Višinske metre bi tokrat lahko zmerili na prste nekaj rok, uradno je bila višinska razlika le okrog 40 metrov. Obala, pred katero so raztreseni otočki, je razjedena od morskih valov in ponuja tudi taka presenečenja, kot je pogled skozi tla v kristalno čisto morje. Pa tudi sicer se v tla sem pa tja odpira kakšno brezno. Ob stezah so postavljene obvestilne table, ki v več jezikih znanja željnim sporočajo strokovne podatke o živalih in rastlinah tega območja. To smo lahko opazovali tudi v živo, ko smo ugibali imena rož ob poti. Sem in tja so kukali na dan poganjki špargljev, ki so prav okusno sveži in primerni za zaužitje »kar tako«, kot je povedala ena od pohodnic. Otroci se niso mogli načuditi odtisom stopinj dinozavrov iz davnine. Za popestritev otroške domišljije so ob poti postavljene tudi slikovite podobe teh izumrlih plazilcev. Vse pa se okrepi v Safari baru, kjer lahko preizkusijo svoje gibalne spretnosti tudi odrasli. Na poti proti izhodišču nam je nasproti prišla velika čreda ovc. Med velikimi samicami so skakali ljubki črni in beli mladički. Ko nas je čreda zagledala, jo je ubrala na stransko obhodno pot. »Pametnejši odneha,« se je zaslišalo iz družbe planincev. Bilo je mirno, tako rekoč brez sprehajalcev. Le ladjice v zalivih so bile zametek poletnega vrveža. Čez poletje pa ti kraji postanejo pisano človeško mravljišče. Bližina morja je že zdaj budila želje po kopanju. Smaragdno zelena voda, belina skal, zelenje borov, skladnost žive in nežive narave. To nas bo še dolgo spremljalo, ko se bomo pogovarjali o tem izletu. Vodil ga je Rajko Škrlj z ženo Jerco.

Milka Bokal