Mojstrana, 9. 7.–15. 7. 2023 – Čas neizmerno hitro beži in tako je za nami že 20. Planinski tabor MO PD Šentjošt. 38 mladih nadobudnih planincev je za en teden zamenjalo udobne postelje s šotori na tabornem prostoru v Mojstrani oz. Mlačci. V nedeljo, 9. 7. 2023, se je v Šentjoštu že zgodaj dopoldne slišal vrvež razigranih otrok, ki so komaj čakali, da še zadnjič pomahajo staršem in se odpeljejo novim dogodivščinam naproti.

Najmlajši, predšolski otroci iz vrtca Šentjošt in vrtca Polhov Gradec, so se že kar prvo popoldne odpeljali v Kranjsko Goro na obisk Kekčeve dežele. Vsi ostali udeleženci tabora pa so se odpravili na kratek pohod pred kosilom, se nato namestili v šotore in razdelili v skupine, ki so dobile prav izvirna imena.

Kljub večernemu vrvežu v šotorih se je prvo jutro začelo zares. Ko smo vsi še spali, se je najstarejša skupina prebudila že okoli štirih zjutraj. Dobro opremljeni in pripravljeni so se z izkušenimi vodniki odpravili na Triglav čez Plemenice. Na tabor je že posijalo sonce, ko so na zajtrk prihajale vse ostale skupine in se pripravile za prvi pohod. Najmlajša skupina se je odpravila do Martuljških slapov, ostali dve skupini pa na Macesnovec in v dolino Vrat. Popoldne je minilo ob različnih igrah, brodenju ob reki Savi, kartanju v šotorih in predavanju o ptici Belki, ki ga je za nas pripravil Tomaž Mihelič iz Društva za opazovanje ptic Slovenije. Predavanje je bilo izredno zanimivo in otroci so imeli nešteto vprašanj, na katera so dobili odgovore iz prve roke. V tem času so starejši fantje nabirali drva po gozdu in zakurili ogenj ter pripravili palice za peko hrenovk na ognju, kar je bila naša večerja. Ob ognju in kitari smo zapeli še nekaj pesmi in se utrujeni odpravili v šotore.

V torek so si vse skupine nabirale izkušnje plezanja na naravni plezalni steni ob taboru in vrvni ograji, kjer so se učili samovarovanja in vpenjanja s karabini. Po kosilu nas je vročina premagala, zato smo se popoldne z avtobusom odpravili na kopanje na jezero Jasna v Kranjsko goro. Najpogumnejši so zaplavali, ostali pa smo uživali na soncu, kartali, masirali in si pripovedovali zanimive zgodbe. Najmlajša skupina iz vrtca se je pred plezanjem odpeljala v dolino Vrat, se sprehodila po dolini in občudovala visoke gore okoli njih, na katere se bodo podali, ko bodo malo starejši. Ker so v torek že odhajali domov, pa jih je čakal še krst, ker so bili prvič na taboru. Vsi so bili zelo pogumni in veseli, da so lahko 3 dni uživali v naravi s prijatelji, se igrali, tekali in seveda hodili v hribe.

V sredo je bil ponovno dan za planinski pohod in kljub temu da nas je občasno preganjal dež, smo se uspešno povzpeli na Trupejevo poldne in Jerebikovec. Popoldne se je prikazalo sonce in vsi smo se razveselili obiska smučarke Mete Hrovat, ki nam je z veseljem pripovedovala o svoji smučarski karieri in ciljih za naprej. Zvečer, ob tabornem ognju, nam je najstarejša skupina pripravila »Tabor ima talent«, ki nas je nasmejal do solz, pozno v noč pa je sledila še nočna igra Krompir in čebula.

V četrtek dopoldne smo se vse skupine podale na Slap Peričnik. Popoldne nas je spet »preganjal dež«, zato smo se odpravili v Slovenski planinski muzej, kjer smo obnavljali naše znanje o planinstvu. Planinski tabor je namenjen tudi izobraževanju mladih planincev, zato so nas kot vsako leto obiskali gorski reševalci iz Mojstrane in nam predstavili njihovo pomembno delo in nas poučili, kako varno v gore. Po napornem dnevu pa še zaslužena pica in taborni ogenj.

Po dežju vedno posije sonce in v petek smo se prebudili v sončno jutro. Najstarejša skupina se je že zgodaj odpravila proti Dovški Babi in naprej po grebenu vse do Golice. Ostali dve skupini sta osvojili Jerebikovec in Dovško Babo. Popoldne smo se pripravljali na zaključni večer in piknik. Sledil je čudovit večer pod objemom gora, s tabornimi porokami, petjem ob ognju in obujanju spominov na lepa doživetja na taboru.

V soboto smo poiskali vse izgubljene nogavice, spakirali v kovčke in pospravili šotore za naslednje planince iz Obalnega planinskega društva Koper. Ker nam je ostalo še nekaj časa, smo lahko »zapravili« še zadnji denar za sladoled, se poslovili in si obljubili, da se naslednje leto spet srečamo. Kje in kdaj pa še sporočimo.

Ob zaključku 20. Planinskega tabora bi se zahvalili vsem staršem, ki nam že 20 let zaupate svoje otroke. Vsem vodnikom, mentorjem in spremljevalcem, kuharjem in tudi vsem, ki nam priskočite na pomoč pri postavljanju in podiranju tabora, občini in PZS Slovenije. Zahvaljujemo se tudi PD Šentjošt, ki nas je ves ta čas podpiral in omogočal, da smo v dvajsetih letih že kar dobro spoznali kraje in doline pod Alpami in se povzpeli na številne planine, hribe in gore naše lepe alpske Slovenije. Otrokom smo omogočili nepozabne tedne v gorski naravi pod šotori in jih vseživljenjsko izobraževali za varno pot v gore. Upamo na še veliko lepih in varnih tabornih let.

Mateja Maček