Kamniška Bistrica, 22.–29. julij - Počitnice so že za nami in ravno tako tudi naš planinski tabor, na katerega je ostal le še lep spomin. Letos smo se zadnji teden julija za en teden preselili v Kamniško Bistrico in zamenjali udobne postelje za ležalke v šotorih. Še dobro, da so bili nekateri šotori čisto novi, sicer nas bi popoldanska nevihta in nočno neurje prav gotovo zalila. Pa nič zato, če je malo deževalo, kljub temu smo užili tudi sonce v prelepih Kamniško-Savinjskih Alpah.
S tabornega prostora smo imeli prekrasen pogled proti Kokrškemu sedlu, kamor se je podala najstarejša skupina. Z najmlajšimi smo se z gondolo povzpeli na Veliko planino in se sprehajali med pastirskimi stanovi, medtem ko so ostale skupine sopihale na Kamniško sedlo, Kompotelo in še kam vmes. Na orientacijskem pohodu smo raziskovali Kamniško Bistrico z zemljevidi in kompasi v roki in se borili za prvo mesto. Na plezanju po balvanih Žagane peči pa smo se spoznavali z opremo in osnovami plezanja. V prostem času smo se kratkočasili na delavnicah, z nogometom, igrami ob reki Kamniški Bistrici, postavljanjem lesenih mlinčkov, družabnimi igrami in seveda sladoledom. Zvečer smo ob ognju peli in pekli hrenovke.

Najbolj razburljivo je bilo raziskovanje Rokovnjačev, njihovega življenja in rokovnjaških lukenj, v eni izmed njih smo našli celo vrečo zlatnikov, ki smo si jih v taboru razdelili. Vedno utrujene in lačne nas je vonj privabil v kuhinjo, v kateri so se sukali naši pridni kuharji in nam izpolnili vse želje, le posode niso pomili za nami. Vse prehitro je minil tisti teden pod Grintovcem, ki smo ga pustili za naslednjič. Komaj čakamo drugo leto, ko se bomo spet podali z nahrbtniki in spalno vrečo odkrivat lepote naših gora. Kdaj in kam, pa še sporočimo.

Mateja Maček