Lani so bile glavne teme česanje in predenje volne, izdelava košev, košar in peharjev, klekljanje, ličkanje koruze, luščenje fižola ... Letos so za glavno nit prireditve izbrali kulturno in zdravilno rastlino lan. Vse obiskovalce so najprej seznanili s pridelavo in uporabo lana nekoč in danes, predelavo lanenih vlaken in prikazali pravo izdelavo vrvi na 70 let stari napravi. Kako so se člani TD lotili dela, zbiranja starih predmetov, naprav, izdelkov? Le kdo od domačinov se še spominja pridelave in uporabe lana? Še težje pa je bilo najti kandidata, ki bi še znal prikazati, kako so izdelovali vrvi. Želežnkov Peter s svojo ženo, Kresleva Ančka, Logarjeva Mici, Marinčev Janez in Birtov Milan so prikazovali stara opravila in hkrati z obiskovalci obujali spomine. Kako so potekale priprave in izvedba, nam je v pogovoru zaupala članica TD Simona Košir.
Kako ste izbrali temo za letošnjo prireditev?
Pri nas doma že približno 10 let vsako leto zasejemo njivico z lanom. Stebla uporabimo za zastirko, sinovi so iz njih naredili slamnato hiško ob ribniku, jaz pa pri peki kruha testu vedno dodam nekaj pesti mletih lanenih semen. Vsako leto shranim šop lana s semeni, da ostane kot okrasni šopek do naslednjega leta. Pridelava in uporaba lana mi je tako kar dobro poznana. Kresleva Ančka je s predenjem sodelovala že na prvi prireditvi. Ko sva se lani jeseni vračali iz Logatca, kjer sva v OŠ prikazali striženje, česanje, predenje in polstenje volne, je omenila, da se še spomni, kako so v Želežjek izdelovali vrvi iz lanenih vlaken. Obljubila sem ji, da bom povprašala, ali je možno, da nam to pokažejo. Tako sta se začela raziskovanje in pripravljanje. Predsednica TD je z njimi stopila v stik in ugotovila, da imajo še shranjene stare naprave za izdelovanje vrvi in so pripravljeni postopek prikazati.
Kako vam je uspelo prepričati Kreslevo Ančko in Logarjevo Mici, da sta zaupali svoje spomine, povezane z lanom?
Z Ančko ni bilo večjih težav, saj je že nekajkrat na različnih krajih pokazala svoje znanje na kolovratu. Ob prvem povabilu je tarnala, da ji je nerodno, da ne bo znala ničesar zanimivega povedati in da volne ne zna lepo presti, ker je večinoma predla lan. Na Kreslevem imajo na podstrešju še ohranjene statve, na katerih so včasih tkali platno. Ančka je vedno dobre volje in pripravljena pripovedovati in pokazati vse, kar ve in zna. Tako še mene spravi v dobro voljo in njej se moram zahvaliti, da smo tudi doma popravili kolovrat, da sem se naučila presti. V Logu pri Mici sva bili z Renejo, da bi izvedeli še več podrobnosti o pridelavi in uporabi lana. Mici je prav hitro z navdušenjem in z vsemi podrobnostmi začela pripovedovati, tako sem ugotovila, da jo moram nekako prepričati, da nam to sama predstavi v dvorani. Ko sem ji obljubila, da ji ne bo treba na oder, se je odzvala na naše vabilo.
Kje ste dobili star voz, lan, predivo, trlco, rifl, mikavnk, kolovrat, vreteno in pa napravo za izdelovanje vrvi?
Voz je razstavljen in shranjen pri nas na kozolcu, šopek lanu in snopi brez semena pa na štali. Predivo so prinesli povabljeni gostje. Predivo je bilo staro že več kot 50 let in zato ni nič čudnega, da se je med izdelavo vrv strgala. Peter je hudomušno izjavil, da izgleda, da ima pretežko ženo. Ančka je prinesla svoj kolovrat. Ostalo orodje pa sta iz svojih zbirk prinesla Marinčev Janez in Birtov Milan. Zato sta tudi prikazovala posamezna orodja in opravila.
Napravo za izdelavo vrvi je priskrbel Želežnkov Peter. Kaj je povedal ob tem?
Naprava je sestavljena je iz dveh delov, zato sta pri delu potrebna najprej dva, kasneje pa trije delavci. Štrene je treba posukati v pravo smer in ravno prav, da je vrv enakomerna, gladka in močna. Peter je povedal tudi, da so bili zobčeniki v napravi včasih leseni in so se zelo hitro obrabili oz. polomili. Ko je med 2. svetovno vojno na Brišah strmoglavil vojaški avion, je njegov oče prišel do razbitin in pobral zobčenike, ki so uporabni še danes.
Videli smo tudi najdaljšo in najdebelejšo vrv, ki jo je izdelal Peter.
Vrv je bila dolga okrog 30 metrov, nameščena v zvoniku polhograjske cerkve. Dokler niso elektrificirali zvonjenja v cerkvenem zvoniku, je služila mežnarju, da je lahko zvonil z velikim zvonom. Res je zelo debela, narejena iz dvajsetih stremen.
Kaj ste še novega izvedeli o lanu?
Tema me je tako pritegnila, da sem hotela nekatere stvari raziskati do podrobnosti. Na primer, kakšna je razlika med lanom in ozimcem ali ozimnim lanom. Prišla sem do žalostne ugotovitve, da ozimc, ki so ga sejali nekoč, že več kot 50 let ne obstaja več. Peter je povedal, da so laneno olje, ki so ga stiskali pr' Vrbanc, uporabljali za razsvetljavo (oljenke), Janez pa je pokazal kajfež (držalo), v katerega so zatikali v olje namočene trske, ki so prav tako služile za razsvetljavo.
Kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz Micinega pripovedovanja?
Žalostna usoda njihove sušilnice za lan. Pod isto streho je bila tudi pajštu (sušilnica za sadje). Stala je na bregu pod potjo in velika skala, ki se je privalila z brega, je pristala točno v kurišču, tako da popravilo stavbe ni bilo več mogoče.
Kaj pa iz Aničinih pripovedovanj?
Kako so terice moškim, ki so prišli mimo, nagajale in jim obešale repke in kako je bila narejena blazina, na kateri so spali. Skoraj vsak večer so rahljali koruzno ličkanje v lanenem žaklju, da je bilo ležišče bolj udobno.
Medse ste povabili tudi ljudske pevke Trlce. Kako ste izvedeli zanje?
Za to se moram zahvaliti Darji in njeni teti, ki je članica ljudskih pevk. To je bila idealna izbira glede na temo, njihov izbor pesmi in način nastopa. Še enkrat se jim zahvaljujem za res čudovito popestritev prireditve.
Simona, vem, da imaš kot glavna organizatorica še veliko idej. Kakšni so vaši načrti za naprej?
Po prvih Zimskih večerih so sledile delavnice pletarstva. TD bo tudi to zimo pripravilo delavnice, tokrat na temo uporabe volne in lana. Najprej se bomo skupaj z društvoma rejcev drobnice Notranjske lotili popravila kolovratov in gredeš, potem pa bomo česali, predli, polstili, štrikali in še kaj. Prva delavnica je že za nami. Popravili smo štiri kolovrate in dve gredeši, tako da jih zdaj lahko uporabljamo. Material je pripravljen in čaka na vaše pridne ustvarjalne roke. O delavnicah vas bomo sproti obveščali na občinski spletni strani.
Katja Skopec



