Kot je dejala Lucija, so pri projektu sodelovali tudi študenti Oblikovanja tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, zaradi česar se je spletlo posebno medgeneracijsko vzdušje: »S tovrstnimi iniciativami se odpira pomemben dialog med generacijama. To je način, kako se lahko zbližamo, čeprav se počutimo oddaljene zaradi razlike v letih in kulture odraščanja. Je tudi način, da se pokaže skrb in odprtost ene generacije do druge in se poudari pomembno sporočilo, da smo pripravljeni sodelovati in si biti v oporo, predati znanje in pokloniti pozornost.« Po pripovedovanju stanovalk in s tehničnim znanjem študentov so nastali izdelki, ki vključujejo različne tekstilne tehnike: pletenje, kvačkanje, polstenje, vezenje, tkanje, slikanje in suho iglanje. 
Da je bilo sodelovanje v obojestransko korist, pričajo izjave tako študentov kot stanovalk. Dominika Rozina, študentka: "Ena zgovornejša od druge so nas presenečale s svojo energijo in spravljale v smeh s svojim simpatičnim smislom za humor. Ob ustvarjanju izdelkov so nas z zgodbami, ki so bile navdih za marsikatero umetnino, popeljale v svojo preteklost. Nismo jim zamerili, če so delo kdaj raje prepustile nam, študentom, saj besed in šal, zakaj ravno danes ne morejo delati, ni zmanjkalo. Marsikateri je več kot ustvarjanje pomenila sama družba in moram reči, da mi veliko pomeni, da sem lahko vedno ustvarjala z isto oskrbovanko, saj mi je to dalo vedeti, da sva se obe imeli lepo v družbi druga druge in seveda vseh ostalih.” Med stanovalkami so bile tudi take, ki so se s tekstilom ukvarjale poklicno, kot na primer Antonika Marija Hribar: »Celo življenje sem povezana z oblikovanjem tekstilij. Že kot majhna deklica sem sama izdelovala punčke iz cunj in jim šivala najrazličnejše oblekice. To strast sem gojila tudi v poznejših letih. Tudi moja poklicna pot je bila močno povezana z oblikovanjem tekstilij, saj sem delala kot modistinja. S študenti smo si izmenjali izkušnje in poglede na oblikovanje tekstilij, spoznala sem tehnike, ki so mi bile do sedaj tuje. Sodelovanje v projektu mi je bilo v veselje, delavnice so mi bile pisane na kožo."

Projekt je pohvalila tudi Barbara Purkart, pomočnica direktorice za strokovne zadeve: »Medgeneracijsko sodelovanje je v današnjem času enako pomembno, kot je bilo nekoč. Mladi še vedno potrebujejo priložnost za sodelovanje s starimi ljudmi, ki imajo drugačne življenjske in poklicne izkušnje, kot se jih sami nadejajo danes, stari ljudje pa radi predajo svoje zgodbe, izkušnje in znanja mladim, všeč jim je interes mladih in pozornost, ki jim jo namenjajo.« Ob zaključku večmesečne delavnice so pripravili razstavo izdelkov, ki so sedaj razstavljeni v prostorih DSO Ljubljana, Vič - Rudnik, enota Bokalce. (nč)