Srečanje je bilo v petek, 28. oktobra 2016, v Pograjskem domu. Letnega srečanja se je udeležilo 32 članov. Za člane, ki so se želeli udeležiti srečanja, pa so bili brez prevoza, je poskrbela komisija za socialno skrbstvo. Vsakoletnega srečanja se udeležijo tudi člani te komisije, poverjeniki društva, predsednik, podpredsednik, tajnica in blagajničarka društva. Vse prisotne je najprej pozdravil predsednik društva  Marjan Plestenjak. Članom je zaželel vsega dobrega, zdravja, lepih trenutkov in da se srečanja udeležijo tudi naslednje leto. Kajti takega srečanja, nad 80 let, pa res ne gre zamuditi. Predsednik komisije za socialno skrbstvo Jože Bizjan je tudi pozdravil vse člane in se  jim zahvalil za udeležbo ter jim zaželel dobrega počutja. Pozdravom se je pridružila tudi  tajnica društva, ki je obvestila prisotne, da bo pred  dobrim kosilom malce  kulturnega programa. Član Milan Košir iz Črnega Vrha je tudi letos vse zbrane razveselil s svojo novo pesmijo z naslovom Spomini in misli upokojenca. Pesem je prebrala blagajničarka društva Milena Pustovrh. Za izvirno pesem je prejel Milan Košir velik aplavz. Tajnica društva Cecilija Jarc je prebrala pesem pesnika Toneta Pavčka Mama. Pesem boža duše prav vseh mam tega sveta. Tako je začutil tudi legendarni glasbenik Lojze Slak, ki je Pavčkovo pesem uglasbil.

Petkovo popoldne se je nadaljevalo s prijetnim druženjem. Takega druženja so si povabljeni še zaželeli. Predsednik komisije za socialno skrbstvo Jože Bizjan je ob odhodu podaril vsakemu članu pravi rdeči nagelj z željo, da se prihodnje leto zopet srečamo.

Cecilija Jarc

SPOMINI IN MISLI UPOKOJENCA

Časi naši, časi, kam hitite?

Malo se ustavite in nas razveselite.

Spomini se nabirajo in se ne ozirajo,

kako si preživel to, kar nikdar več ne bo.

Bili smo mladi in veseli,

veliko doživeli in preživeli.

Doma prenašamo radosti in težave:

vsako leto več obiskov pri zdravniku,

a je bolje kot biti na Golniku.

A mati narava pravi, vse dozori,

tudi če tebi je prav ali ni.

Ura se ustavi in pravi, čas je potekel,

ali greš v nebesa ali pekel?

Kam boš šel, ni treba ti skrbeti,

vse je v tvoji kartoteki!

Slišal sem navček zapeti,

nekdo je moral oči zapreti!

Počakam dan ali dva

in žalost mi seže do srca.

Odšel je naš krajan ali krajanka,

naš znanec ali znanka.

Še zadnji pozdrav, ko grem pokropit,

vračam se domov pobit!

Bili so prijatelji med nami,

a na žalost pokopani.

Danes pozabimo na vse slabo,

saj nam ne gre tako slabo.

Dočakali smo regres,

čakamo na povišico, če bo res.

Tudi če je malo,

se nam bo poznalo.

Skromno živimo,

a se radi poveselimo.

Optimizem naj živi,

bodimo strpni vsi.

Naše so skrbi,

kako preživeli bomo mi.

Kako se bo proračun izšel,

kje bo denar vzel,

da nas bo preživel?

Naj država nam pomaga

še do zadnjega praga.

Tam čez bomo vsi enaki,

bogati, revni, siromaki.

Na papir spravil in na njem ohranil Milan Košir.

24. vinotoka 2016 v meglenem, sivem Črnem Vrhu.

A še vedno najlepši kraj, je rojstni kraj.