Opomba: zapis ("Odgovor") se nanaša na zapis DRSV.
Civilna iniciativa Dobrova je prejela dopis od Direkcije RS za vode, datum 27.3.2023, kjer so navedli, da je zadrževalnik bil usklajen s Civilno iniciativo in lokalno skupnostjo, kar nikakor ne drži, saj so bile naše zahteve in želje upoštevane v minimalnem obsegu, večinoma pa sploh nič. Na Uredbo DPN sprejeto leta 2013 s strani države, je naša občina podala nestrinjanje in zahtevo po nekaj dopolnitvah, česar pa država ravno tako ni upoštevala. Leta 2017 je država sprejela dopolnitev Uredbe DPN, s katero se občina ponovno ni strinjala, ampak tudi to države ni zaustavilo.
Nadalje Direkcija navaja, da so polja med Stransko vasjo, Razori in Dobrovo že tako v kotanji, kar seveda spet ne drži. Omenjeno območje je odprto polje z najboljšimi kmetijskimi zemljišči, katere bi bilo z vidika samooskrbe in prehranske varnosti upravičeno varovati pred degradacijo. To, da bo voda zadržana v zadrževalniku le 1 – 2 krat na 100 let, je zavajanje, saj tega nihče ne more predvideti, poleg tega pa bi morala biti predvidena vzdrževalna dela in vsakoletno testiranje zapornic. Poleg tega je zelo vprašljiva smiselnost takšne naložbe za predvideni 1 – 2 poplavi na 100 let.
Površine znotraj zadrževalnika naj bi se normalno uporabljale za kmetijstvo, tako kot doslej. Ministrstvo za kmetijstvo je v primeru suhih zadrževalnikov v Savinjski dolini povedalo, da se z večkratnim namakanjem kmetijskih površin le tem niža kvaliteta in lahko vodi celo do opustitve kmetovanja na teh površinah in s tem ogrozi preživetje kmetij.
Po naši oceni zadrževalnik Razori ne bo zmanjšal poplavne ogroženosti na območju Dobrove, kot trdi DRSV.
To, da je Kohezijski sklad EU zahtevek za sofinanciranje 2.etape označil kot neupravičen, je Direkcija sama napisala v brošuri o Gradaščici iz leta 2021, zdaj pa to zanika. Če bi bila investicija nujna, bi jo Kohezijski sklad vsekakor sofinanciral, tako pa je ni.
Kršeno je načelo etapnosti iz Uredbe DPN, saj prav 1.etapa še zdaleč ni dokončana in zato tudi ne morejo biti izdelani novi preračuni pretokov, ki bi potrdili ali ovrgli potrebo po izgradnji zadrževalnika Razori. Novi izračuni izključno na nekih teoretičnih predpostavkah pa ne morejo biti verodostojni. Država pa že izvaja meritve za pričetek 2.etape in ocenjuje nepremičnine kmetov, kljub nasprotovanju kmetov in kljub temu, da še ni izdano gradbeno dovoljenje za 2.etapo.
Direkcija v predzadnjem odstavku pravi, da nam bodo po izdelani hidravlični evalvaciji povedali, kako bo potekal izgradnja zadrževalnika, kar pomeni, da že vedo kakšen bo rezultat te evalvacije.
Menimo tudi, da se je poplavna ogroženost naše občine s spremembo Uredbe v letu 2017, ko so se dodali nasipi pred Žulevo vasjo, poslabšala na račun zmanjšanja razlivnih kmetijskih površin v občini Ljubljana.
O obnovi in vzdrževanju že obstoječih vodnih zadrževalnikov v zaledju Gradaščice, DRSV očitno ne razmišlja, čeprav bi tudi to pripomoglo k poplavni varnosti ki jo obravnava Uredba.
CI Dobrova
