V torek, 8. junija, smo pohodniki Društva upokojencev Dobrova končno dočakali prvi pohod v letu 2021. Za ogrevanje smo izbrali Toško čelo. Izpred Športnega centra Gaberje se nas je 44 pohodnikov ob deveti uri odpravilo proti izbranemu cilju Lovski koči na Toškem čelu. Po lepi gozdni poti, ki jo dobro poznamo, saj smo jo v zadnjem letu kot posamezniki večkrat prehodili, smo po dobri uri hoje prišli do našega cilja. Pri koči smo imeli daljši postanek. Izkoristili smo ga za prijeteno druženje, ki nam je v preteklih mesecih manjkalo.  Dogovorili smo se tudi, kako in kam bomo šli na naslednje pohode. Kar prehitro je prišel čas, ko smo se morali vrniti. Zadovoljni, da smo zopet lahko bili skupaj na pohodu, smo se ob trinajsti uri vrnili na izhodišče pred Športni center Gaberje. Zaželeli smo si, da bi nam razmere dopuščale, da se vidimo v juliju na pohodu na Pokljuko.
Trinajstega julija smo se v lepem sončnem jutru z avtobusom odpeljali z Dobrove na Gorenjsko. Tokrat je naš cilj pohoda bila Pokljuka. Po uri vožnje z avtobusom smo mimo Bleda prispeli na Rudno polje, kjer se je začel naš pohod. Na parkirišču pred vojašnico smo naredili eno »gasilsko« fotografijo za spomin in se odpravili mimo Nordijskega centra proti Oskovnici. Po nekaj minutah hoje smo prišli do križišča, kjer smo se morali odločiti ali bomo pot nadaljevali po cesti ali pa bomo zavili na gozdno pot. Odločili smo se za drugo in po nekaj sto metrih ugotovili, da je bila naša odločitev prava. Hodili smo po lepi gozdni stezi v senci mogočnih smrek proti planini Zajamniki. Po prihodu na planino smo si vzeli čas za malico in uživali v čudovitem razgledu na Julijske Alpe. Planina nas je tako prevzela, da smo kar pozabili, da je pred nami še več kot polovica poti. Da moramo nadaljevati pot, so nas opozorile dežne kaplje in potrdile rek, da ima dež v Bohinju mlade. Na hitro smo pospravili nahrbtnike in se po poti, ki spominja na razpotegnjeno ulico s pastirskimi stani, odpravili proti našemu cilju. Srečo smo imeli, da je tudi dež ostal samo pri nekaj kapljah in nas je zopet obsijalo sonce. Po lepi gozdni poti, malo po ravni, rahlo strmi, pa po večini spuščajoči smo ob prijetnem klepetu, kar hitro prišli do našega končnega cilja Hotela Šport Pokljuka. Naš 264. pohod nas je 48 pohodnikov zaključilo s prijetnim druženjem ob hladni pijači in ciganskem golažu. Na poti domov smo se dogovorili, da v kolikor bodo razmere dopuščale, avgustovski pohod izvedemo v Krnico. Avgustovski pohod je 47 pohodnikov pričelo z vožnjo z Dobrove na Gorenjsko v Kranjsko Goro. V jasnem jutru smo že med vožnjo po Gorenjski uživali ob pogledu na Karavanke in Julijske Alpe s Triglavom v ozadju. Na parkirišču v Jasni smo si oprtali nahrbtnike, naredili skupinsko fotografijo za spomin in se odpravili ob Veliki Pišnici v Krnico. Tu ob Pišnici je bilo jutro kar prijetno hladno, za ta čas skoraj prehladno. Ob poslušanju šumenja vode čež številne skale in pregrade in prijetnem klepetu smo prišli po dobri uri hoje do križišča, kjer se je peš pot odcepila od glavne poti v gozd. Prava planinska pot nas je po slabi uri hoje pripeljala do koče v Krnici na višini 1113 m. Tu smo si vzeli uro časa za počitek in malico. Uživali smo na prijetnem soncu, dihanju gorskega zraka in čudovitem pogledu na okoliške vršace. Pred odhodom smo naredili še fotografijo za Naš časopis in se odpravili po cesti proti Mihovemu domu. Na poti smo se ustavili pri spominskem obeležju planincem, ki so pri osvajanju teh lepih gora, ki so nas obkrožale, izgubili življenje. Ko smo preko mostu prečili Pišnico, nismo sledili smerokazu proti Mihovemu domu, ampak smo se odpravili skozi Kekčevo deželo proti cesti na Vršič. Na poti smo srečali Bedanca, Brinclja, Mojco, pa tudi slišali vriskanje Kekca. Ob cesti na Vršič smo počakali avtobus, ki nas je odpeljal do gostilne Pri Slavki v Podbrezju. Tu smo nadaljevali naše druženje ob dobrem kosilu in nazdravili na še en uspešno opravljen pohod.
Pred odhodom smo našo pohodnico Jurečič Marijo presenetili s priznanjem za stoti opravljeni pohod. Lepo je bilo slišati njene iskrene besede zahvale, da se je lahko udeleževala dobro organiziranih pohodov in da si želi s tem tudi nadaljevati.
V septembru gremo pa na Šmohor.

Vodje pohodov Franci, Vine, Vinko