Statistika govori, da je najpogostejši povzročitelj požarov v naravi prav človek, ki s svojo nepremišljenostjo ogroža naravno okolje, življenja ljudi in živali ter premoženje. Požare največkrat zanetijo kar sami lastniki zemljišč, ki želijo s kmetijskih površin odstraniti organsko maso zaradi lažjega obdelovanja ali čiščenja površin v prepričanju, da je to za kmetijsko površino koristno. Mnogi so namreč zmotno prepričani, da s požiganjem trajno uničijo plevel in zemljo pognojijo s pepelom. Takšna oblika spravila organske mase s kmetijske površine je po mnenju stroke tako z vidika varstva okolja kot z vidika agrotehnike neprimerna in neutemeljena.

Kurjenje organske mase je neprimerno tako z vidika varstva okolja kot agrotehnike

Poleg požarov, ki so eden poglavitnejših vzrokov za prepoved kurjenja v naravi, so tu še drugi razlogi, in sicer širjenje neprijetnega vonja, ki je izredno moteč v strnjenih naseljih. Povrhu tega pa je še strupen, saj se pri kurjenju v zrak sproščajo strupeni plini, dim in saje, ki so po dognanjih strokovnjakov toksični in karcinogeni. Strokovnjaki prav tako opozarjajo, da ima kurjenje rastlinskih ostankov negativne posledice tudi za tla oziroma rodovitno prst, ki bo na takšnih površinah po biološki in krmni vrednost ter botanični sestavi vzniklih rastlin bistveno slabša.

Ustrezno ravnanje z biološkimi odpadki

Biološko razgradljive odpadke je, tako z vidika predpisov kot tudi iz obzira do narave, potrebno obdelati s kompostiranjem, anaerobnim razgrajevanjem, mehansko-biološko obdelavo ali katerim drugim postopkom, med katere pa nikakor ne sodi sežiganje v naravnem ali bivalnem okolju. Biološke odpadke lahko na območju občine Dobrova - Polhov Gradec odložimo v tipske rjave zabojnike oziroma posode, namenjene biološkim odpadkom, ki jih redno odvaža pooblaščeno podjetje Snaga, ki poskrbi za ustrezno razgradnjo. Druga možnost pa je lastno kompostiranje, ki se tudi sicer spodbuja.

Kaj določajo predpisi in kakšne so globe?

Dejstvo je, da živimo v času, ko se ekologiji in varstvu okolja namenja vse večjo vlogo in pozornost, kar je tudi prav. Toda to nam državljanom in občanom nalaga, da moramo spremeniti miselnost o kurjenju oziroma sežiganju zelenja. Že evropske direktive narekujejo in opravičujejo prepoved kurjenja odpadkov v naravnem in bivalnem okolju. Prav tako nas na takšno kulturo vedenja opominja Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06) ter občinski Odlok o varstvu javnega reda in miru (Ur. l. RS, št. 90/10), ki v 19. členu konkretno govori o sežiganju komunalnih ali drugih odpadkov ter določa globe v višini od 400 do 1000 evrov. Omenjene kršitve na območju občine Dobrova - Polhov Gradec obravnava pristojni organ, in sicer policija, okoljska inšpekcija ali medobčinski inšpektorat. Predstavnik slednjega nam je povedal, da je v zvezi z obravnavano tematiko ukrepal že večkrat, kršitelja pa je odkril na podlagi neposredne zaznave, izjav prič oziroma očividcev. Ob tem pristojni v Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu opozarjajo, da so predpisi strogi. Določajo, da je prepovedano že nepravilno odlaganje odpadkov v naravo, ki je prav tako sankcionirano z globo 200 evrov za fizične oziroma od 5.000 do 20.000 evrov za pravne osebe, poleg tega pa se v primeru kurjenja dodatno sankcionira še kurjenje nepravilno odloženih odpadkov.

Nadja Prosen Verbič