Ko so naši predniki leta 1936 iskali prostor za gradnjo nove šole, so vzhodno od današnje izkopali sondažne jame. Vanje se je prav kmalu natekla podtalnica in teren so označili kot neprimeren, a ker je bil razkopan, so to izkoristili in v krogu posadili pet omorik – Pančićevih smrek (srebrna smreka). Leta 1977 so krajani ob njih zgradili igrišče in takrat so na novo zaživele, čeprav so bile stare že 40 let. Nudile so prijetno senco in bile so najboljše skrivališče. Pozimi leta 1995 je narava pokazala svojo moč in pod težo hudega žleda se je podrla prva omorika. Tudi drugo je prizadelo divjanje narave. 29. junija 2006 jo je podrl viharni veter. Padla je tik ob ograjo igrišča. Iz nje smo naredili dve klopi in mizo ter vse postavili v senco preostalih treh omorik. Dve klopi pa smo postavili ob igrišče, kjer še sedaj služita svojemu namenu. Tretja smreka se je zaradi žleda podrla pozimi leta 2014. Ostali sta le še dve. Ob njuni 80-letnici ju je napadel smrekov lubadar. 14. septembra 2016 smo ju morali požagati. Ostala sta dva panja brez lubja in vej, visoka 2,5 metra. Moja želja je, da se panja ohranita v spomin na smreke, ki so s svojim mogočnim videzom zaznamovale okolico šole.

Milan Košir